Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (39.801-39.900)

  1. gȃt, f. = gat 2), kajk.- Valj. (Rad).
  2. gáta, f. 1) die Verstopfung, Cig.; — 2) mlinska gata, der Mühldamm, C.
  3. gȃtar, -rja, m. der Wahrsager, BlKr.; gatarji so tudi tisti, ki živino zdravijo z vražami, BlKr.
  4. gátati, gȃtam, vb. impf. rathen, wahrsagen, C., BlKr., Zora; — menda iz hs.
  5. gȃte, f. = gače, die Unterziehhose; weiße, leinene Beinkleider: poljanci v breškem okraju nosijo ob delavnikih široke bele gate, Pjk. (Črt.); — prim. bav. gatyen, gati-hosen, madž. gatya, iz slovanščine, Levst. (Rok.).
  6. gátən, -tna, adj. stopfend (o jedeh), C.; — prim. zagaten.
  7. gátər, -tra, m. das Gatter, das Gitter, Mur., Rez.- C., Št.; — iz nem.
  8. gatílọ, n. das Stopfwerk, Cig.
  9. gátiti, -im, vb. impf. 1) stopfen, Meg., Cig., Jan.; trde jedi gate život, harte Speisen verstopfen den Leib, Cig.; füttern, schoppen, Mur., SlGradec- C.; otroka g., C.; — v grlu se mi gati, es drückt mich im Halse, Fr.- C.; — soparica gati, die Hitze ist erstickend, Z., Blc.-C.; — g. se = stiskati se, ovce se gate, Krn- Erj. (Torb.); po zatohlih, smradnih prostorih se gati gladno siromaštvo, Zv.; — 2) eindämmen, deichen, Cig., Fr.- C.; — 3) hindern: g. posvečenje, ogr.- C.; — tudi: gatíti, -ím.
  10. gȃz, -ı̑, f. izgažena pot, der Schneepfad; držala je samo ozka gaz, ljudem dovoljna, od vasi do vasi, Levst. (Zb. sp.); der Pfad: kar hodi povodne gazi, Ravn.
  11. gȃz, m. = gaz f.: po ozkem gazu, Jurč.; gaz je slab, Zv.
  12. gȃzda, m. der Hauswirt, ogr.- C., BlKr.
  13. gȃzdarica, f. die Hauswirtin, ogr.- C., BlKr.
  14. 1. gazēla, f. die Gazelle (antilope dorcas), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  15. 2. gazēla, f. neka vrsta liričnih pesni, das Ghasel, Jan., Preš.
  16. gazína, f. = gaz, Nov.- C.
  17. gáziti, gȃzim, vb. impf. 1) waten; g. blato, sneg, g. po blatu, po snegu, im Koth, im Schnee waten; travo g., im Gras herumtreten; g. vodo = vodo bresti, Rez.- C.; grozdje g., Weintrauben austreten, vzhŠt.- C.; g. kačo, eine Schlange mit den Füßen zerstampfen, vzhŠt.- C.; g. koga, auf jemandem herumtreten, BlKr.; pren. bedrücken, SlN.; — 2) g. se, (o jedeh) = gaditi se, Cig., Glas.
  18. gazomētər, -tra, m. das Gasometer, Jan., nk.; — prim. plinomer.
  19. gáža, f. sled, ki ga pušča divjačina v snegu, die Schneespur, Plužna- Erj. (Torb.).
  20. gȃžnja, f. 1) das Waten, Cig., Fr.- C.; der Tiefgang, Cig.; čolni s 47 cm globoko gažnjo, DZkr.; — 2) = gaz, Guts.
  21. gdȃ, adv. = kdaj, kadar, vzhŠt., ogr.
  22. gdȃre, adv. = kadar, ogr.- Mik.
  23. gdẹ̑, adv. = kje, kjer, vzhŠt., ogr.
  24. gę́ba, f. 1) pokvečen klobuk, Z., Ig; — 2) = pokveka (o človeku), Z.; hodijo kakor gebe, Vod. (Izb. sp.); — prim. guba. (?)
  25. géčmen, m., ogr.- C., pogl. ječmen.
  26. gę̑gač, m. 1) träger Mensch, Vest.; — 2) = srakoper, Hal.- C., Valj. (Rad); — 3) das Taschenmesser, Hal.- C.; — prim. hs. gegati = gugati.
  27. gę́ge, f. pl. das Beinkleid, SlGor.- C.; pos. ozke in kratke hlače, C., Valj. (Rad), BlKr., SlGor.- C.
  28. gę́gice, f. pl. dem. gege, C.
  29. gekon, m. neka kuščarica, der Gecko, gekoni, die Geckonen, Erj. (Ž.).
  30. gę́l, adj. gelb, Trub., Dalm.; — iz nem.; prim. stvn. gelo, Mik. (Et.).
  31. gelíti, -ím, vb. impf. laut singen, z. B. in der Charwoche die Psalmen singen, Tolm.
  32. generāl, m. višji vojaški dostojanstvenik, der General; g.-feldmaršal, g.-lajtnant, g.-major, ali: generalfeldmaršal itd.; tudi rus.
  33. generālən, -lna, adj. občen, General-, nk.; generalno rediteljstvo, die Generaldirection, nk.
  34. generālski, adj. Generals-, Cig., Jan., nk.
  35. genētičən, -čna, adj. postanka se tičoč, genetisch, Cig. (T.).
  36. gēnij, m. 1) neko božanstveno bitje, der Genius, Cig. (T.); — 2) veleum, das Genie, Cig. (T.), nk.
  37. genijālən, -lna, adj. veleumen, genial, Cig. (T.), nk.
  38. genijālnost, f. die Genialität, nk.
  39. gəníti, gánem, vb. pf. 1) bewegen, Mur.; nič ga ne gane, nichts bringt ihn von der Stelle, Z.; — g. se, sich rühren; ne g. se z mesta; cena se ne gane; der Preis steht, Cig.; weichen: junak se sovražniku ne gane, Z.; — 2) rühren, einen Eindruck machen; ne ganejo ga ne prošnje ne solze; Ostrovrhar ji srce nedolžno gane, Preš.; — g. se zgledom, sich durch Beispiele rühren lassen, Krelj; — 3) eine Bewegung machen; ne g. z jezikom, nicht mucken, Cig.; nisem genil z mazincem, LjZv.; — crepieren, Fr.- C.; — 4) vb. impf.: vsa že s črvi gane, wimmelt von Würmern, Kast.
  40. geodezı̑ja, f. die Land- und Feldtheilung, die Geodäsie, Cig. (T.).
  41. geognōst, m. kdor se z geognozijo peča, der Geognost, Cig. (T.).
  42. geognozı̑ja, f. nauk o zemlji, kakšna je, die Geognosie, Jan., Cig. (T.); prim. zemljeznanstvo.
  43. geognozı̑jski, adj. die Geognosie betreffend, geognostisch, Cig. (T.).
  44. geogonı̑ja, f. teorija o postanku zemeljske skorje, die Geogonie, Cig. (T.).
  45. geogrāfičən, -čna, adj. = geografski, Jan., nk.
  46. geogrāfski, adj. zemljepisen, geographisch, nk.
  47. geolōgičən, -čna, adj. = geološki, Cig. (T.), nk.
  48. geologı̑ja, f. nauk o zemeljski skorji in njenem postanku, die Geologie; — prim. zemljeslovje.
  49. geologı̑jski, adj. die Geologie betreffend, geologisch: geologijska kakovost tal, DZ.
  50. geolōški, adj. geologisch, nk.
  51. geomētər, -tra, m. zemljemerec, der Geometer, Cig. (T.).
  52. geomētričən, -čna, adj. geometrisch, Jan.
  53. geometrı̑ja, f. znanstvo o prostorskih količinah, die Geometrie.
  54. geometrı̑jski, adj. die Geometrie betreffend, geometrisch, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  55. georgīna, f. die Georgine (Dahlia variabilis), Tuš. (R.).
  56. germanīzəm, -zma, m. po svojstvu nemškega jezika narejen izraz ali rek, der Germanismus, Cig. (T.), nk.
  57. gērob, ** m. der Vormund; — prim. nem. "Gerhab".
  58. géslọ, n. = gaslo, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. češ. heslo.
  59. gestikulácija, f. kretanje telesa, pos. rok, ob govorjenju, die Gesticulation, Cig. (T.).
  60. gestrı̑n, m. nekak povoden mož, ob Dravi- Glas.
  61. geto, conj. = kde to, da, ogr.- Mik.
  62. gı̑b, m. 1) die Regung, die Bewegung, Mur., Cig. (T.); gib zraka se veter zove, ogr.- Valj. (Rad); — die Geberde, Slom.- C.; — 2) die Biegung, der Bug, Cig., Mik.; zidni gibi, Danj. (Posv. p.); — 3) = zgib, das Gelenk, Pohl., Mur.
  63. gíba, f. 1) = gib 1), C.; — 2) = guba, Cig., Jan., Mik., jvzhŠt.
  64. gibáłən, -łna, adj. bewegend, Cig., nk.; gibalna moč, Cig.
  65. gíbałnica, f. die Rege am Vogelherde, C.
  66. gibálọ, n. der Bewegungsapparat, das Triebwerk, der Motor, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; elektromagnetno g., Sen. (Fiz.); — gibala, die Bewegungsorgane, Cig. (T.); gíbala, Erj. (Som.); — pren. narodnostna ideja, najmočnejše gibalo in gonilo sedanjega veka, Str.
  67. gibánəc, -nca, m. die Falte, der Bug, jvzhŠt.
  68. gibánica, f. eine Art Kuchen (razblinjeno testo, s sirom in drugimi rečmi debelo namazano in potem zavihano), Cig., Jan., vzhŠt.; — prim. Pjk. (Črt. 60.).
  69. gibáničar, -rja, m. kdor gibanice peče, Cig.
  70. gibáničnik, m. jerbas za gibanice, SlGor.- C.
  71. gibáničnjak, m. = gibaničnik, C., Z.
  72. gíbanje, n. die Regung, die Bewegung; pojemalno, pospeševano g., verzögerte, beschleunigte Bewegung, Sen. (Fiz.); valovito g., die Wellenbewegung, Jan.; odsevno g., die Reflexbewegung, Erj. (Som.); — narodno g., die nationale Bewegung, nk.; dušno g., die Regungen der Seele, Cig., Jap.- C.
  73. gibár, -rja, m. 1) der Beweger, der Motor, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Finnwal (balenoptera), Erj. (Z.).
  74. gíbast, adj. doppelt, gefüllt, vielblättrig (o cvetlicah), SlGor.- C.
  75. gibàt, -áta, adj. = gibast, C., Ščav.
  76. gíbati, -bam, -bljem, vb. impf. ad geniti; 1) regen, bewegen; s prstom, z roko, z nogo g., den Finger, die Hand, den Fuß bewegen; z jezikom gibati, züngeln, Cig.; — sich bewegen; dokler še gibljem, Z.; komaj je mogel gibati, Jsvkr.; — g. se, sich bewegen; most se giblje, die Brücke wankt; vse se giblje, alles ist rege; — 2) crepieren, ogr.- C.
  77. gíbčən, -čna, adj. leicht beweglich, gelenksam; rührig; na stare dni človek ni več tako gibčen; ima gibčne prste za spletanje las, jvzhŠt.
  78. gı̑bəc, -bca, m. die Bewegung, Kos.- C.
  79. gı̑bək, -bka, m. der Augenblick, C.
  80. gíbək, -bka, adj. 1) leicht beweglich, gelenksam, Cig., Jan., M.; gibek in šibek, Vrt.; Metulj po cvetju gibka ziblje krila, Zv.; — g. jezik, biegsame Sprache, Cig. (T.); — 2) geneigt: na zlo g., zum Bösen geneigt, ogr.- C.
  81. gíbən, -bna, adj. Bewegungs-: gibni živci, die Bewegungsnerven, Cig. (T.).
  82. gíbica, f. dem. giba, das Fältchen, Mur., Jan.
  83. gíbičast, adj. voll kleiner Falten, Mur.
  84. gíbičən, -čna, adj., Dict., vzhŠt., pogl. gibčen.
  85. gíbiti, -im, vb. impf. falten, Blc.-C., vzhŠt.- Vest.
  86. gíbkost, f. = gibčnost, Cig., Jan., Cig. (T.).
  87. gı̑bljaj, m. die einmalige Regung, die Bewegung, Cig., Jan., Cig. (T.), M., C.; — pren. gibljaji v srcu, Jurč.
  88. gı̑bnik, m. der Bewegungsnerv, Cig. (T.).
  89. giboglèd, -glę́da, m. das Stroboskop, das Thaumatrop, Cig. (T.).
  90. gībon, m. neka opica: der Gibon (hylobates), Erj. (Z.).
  91. gı̑cati, -am, vb. impf. = voziti (v otročjem govoru), Valj. (Rad).
  92. gígalọ, n. šaljivo o bolhi v uganki: črno, malo gigalo debelo klado zdigalo, Valj. (Rad).
  93. gígati, gı̑gam, vb. impf. schreien wie ein Esel, Cig., Mur., C.
  94. giljotīna, f. glavosečna priprava, die Guillotine, Jan.
  95. gimnāst, m. telovadec, der Gymnast, Jan.
  96. gimnāstičən, -čna, adj. telovaden, gymnastisch, Jan., nk.
  97. gimnāstika, f. telovadba, die Gymnastik.
  98. gimnāzij, m. = gimnazija, Cig., Jan., Cig. (T.).
  99. gimnāzija, f. das Gymnasium, Jan., Cig. (T.), nk.
  100. gimnazijāləc, -lca, m. der Gymnasialschüler, Cig., Jan., nk.

   39.301 39.401 39.501 39.601 39.701 39.801 39.901 40.001 40.101 40.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA