Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (39.701-39.800)

  1. gadomǫ́rən, -rna, adj. schlangentödtend, Cig.
  2. gága, f. 1) die Ente, Jan., Šol.; — 2) die Eiderente o. Eidergans (somateria molissima), Jan., Erj. (Ž.).
  3. gȃganje, n. 1) das Schnattern; — 2) das Verrecken, Cig.
  4. gagatáti, -atȃm, -áčem, vb. impf. mucken, Dict., Mik.
  5. gȃgati, -am, vb. impf. 1) schnattern (o goseh); — 2) nicht zu Athem kommen können, im Verenden liegen, Cig., C., M.
  6. gagínji, adj. von der Eidergans: gaginje perje, Eiderdunen, Jan.
  7. gagljáti, -ȃm, vb. impf. gackern, schnattern: g. kakor gos ali kokoš, Dict.; gos gaglja, Hip. (Orb.).
  8. gágniti, gȃgnem, vb. pf. 1) mucksen, Hip.- C.; — 2) verenden, Cig., Jan., C., M., Notr.; gagnil boš, kakor mače, če ga izpodbiješ s polenom, Glas.
  9. gáj, m. 1) junger, gehegter, gepflegter Wald, das Hegeholz; — der Hain, Mur., Cig., Jan.; — 2) kos pašnika, ki ga za binkoštno jutro "gajijo", Ščav.- Pjk. (Črt.); — 3) na gajih živeti, auf dem Lande leben, Mariborska ok.- Kres (I. 358.).
  10. gȃjar, -rja, m. der Förster, C.
  11. gȃjati se, -am se, vb. impf. = goditi se, Goriš.- C.; kako se ti gaja? wie geht es dir? Koborid- Erj. (Torb.); kaj se gaja? Ben.- Mik.; poročajo mu o vsem, kar se gaja okolo njega, Erj. (Izb. sp.).
  12. gȃjba, f. der Käfig, Cig., SlN.; — prim. it. gabbia, der Käfig.
  13. gȃjbica, f. dem. gajba, Cig.
  14. gȃjd, m. der Geldgürtel, vzhŠt., ogr.- C.
  15. gȃjda, f. = diple, Jan., Šol.; — hs.
  16. gajdáš, m. = diplaš, Jan., Šol., SlN.; — hs.
  17. gájenje, n. 1) die Hegung, die Pflege, Mur., Cig.; — 2) die ärztliche Behandlung, Cig.
  18. gȃjica, f. das nach L. Gaj so benannte Alphabet der Kroaten und Slovenen, nk.
  19. gajína, f. das Gehege, Z.
  20. gajíšče, n. das Gehege, Jan.
  21. gájiti, gȃjim, vb. impf. 1) wachsen lassen, hegen, pflegen, aufziehen, Mur., Cig., Jan.; g. gozd, Mur., Cig., vzhŠt.; travo, drevje si g., ogr.- C.; za finkošti si pašo gajijo, Ščav.- Pjk. (Črt.); vinograd g., C.; — g. si živino = za pleme rediti, Fr.- C.; — 2) heilen, Mur., Cig., Jan.; dal se je Judom g., Met.; — tudi: gajíti, -ím.
  22. gȃjnik, m. der Heger, der Förster, Cig., C.; — der Obstbaumzüchter, Fr.- C.
  23. gȃjsati, -am, vb. impf. = gajsnati, M.
  24. gȃjsnati, -am, vb. impf. wetzen, Cig.; hlače g., M.; — g. se ob kaj, sich an etwas wetzen, sich scheuern (o živini), Cig., Jan.; — g. se okoli deklet, bei Mädchen löffeln, Cig., Polj.; — prim. ajsnati se.
  25. gájžəłnik, m., Cig., pogl. bičnik.
  26. gȃkati, -kam, -čem, vb. impf. schnattern, krächzen, C.
  27. gāla, f. die festliche etikettenmäßige Kleidung, die Gala, die Galauniform, nk.
  28. galāntən, -tna, adj. uljuden pos. proti ženskam, galant, nk.
  29. galāntnost, f. die Galanterie, nk.
  30. galę̑b, m. die Möve, die Lachmöve (larus ridibundus), Cig., Erj. (Ž.); — hs.
  31. galẹ́ja, f. bojna ladija srednjega veka, die Galeere, Guts., Mur., Cig., Jan., Trub., Preš., Npes.-K.; na galejo obsojen, Bas.; — prim. it. galea.
  32. galeōt, m. der Galeerensclave, V.-Cig.; — prim. it. galeotto.
  33. galerı̑ja, f. ozek, dolg prostor v poslopju, pos. najvišji prostor v gledališču, die Gallerie.
  34. gȃłgarica, f. der Pfannenstiel, die Schwanzmeise (parus caudatus), ("gavgarca") C., Frey. (F.).
  35. gȃłge, f. pl. iz nem. Galgen; pogl. vislice.
  36. gȃlic, m. die Schusterschwärze, Valj. (Rad); — prim. hs. galic = galica.
  37. galīca, f. der Vitriol, Cig. (T.), Levst. (Nauk); modra ali bakrena g., der Kupfervitriol, zelena ali železna g., der Eisenvitriol, Erj. (Min.); — prim. nem. Galitzenstein = Vitriol.
  38. gȃlič, m. = galic, Guts., Mur.
  39. gálija, f. = galeja, Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  40. galijáš, m. = galeot, Jan.
  41. galijǫ̑t, m. 1) = galeot, Jan.; galeja polna galijotov (galjotov), Jsvkr.; — 2) großer, ungeschlachter Mensch, Cig., (galjot), Mur., Met., Notr.; kot smreka velik g., (galjot) Erj. (Izb. sp.); — kričiš, kakor galijot, Lašče- Levst. (Rok.).
  42. galijǫ̑tlja, f. ein großes plumpes Weib, (galjotlja) Mur.
  43. gáliti, -im, vb. impf. entblößen, enthüllen, Jan., Fr.- C.; g. se, sich unanständig entblößen, vzhŠt.- C.
  44. gáljati, -am, vb. impf. = galiti, C.
  45. galōn, m. = galonec, C., Z.
  46. galōnəc, -nca, m. die Tresse, die Borte, Fr.- C.; — prim. it. gallone, C.
  47. gáłtra, f. nav. pl. galtre, die Hosenträger, Blc.-C., Kr.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. halfter, Hosenträger.
  48. galȗn, m. der Alaun, Cig. (T.), C., Št.; samodelski g., künstlicher Alaun, Erj. (Min.); — prim. bav. galaun.
  49. galȗnat, adj. Alaun-: galunati skriljnik, der Alaunschiefer, Cig. (T.); galunata voda, Alaunwasser, Jes.
  50. gałženják, m. der Galgenvogel, kajk.- Valj.; — prim. galge.
  51. gámbati, gȃmbam, vb. impf. watscheln, Mur., Ščav.- C.; waten, C.; — schlendern, Cig., Jan.; — prim. it. gamba, das Bein, der Fuß, gambettare, zappeln, strampeln, Štrek. (Arch.).
  52. gambele, f. pl. 1) die Beine ( zaničlj.), Fr.- C.; — 2) großes, ungeschicktes Gebäude, Fr.- C.; — prim. it. gamba, das Bein.
  53. gámbole, f. pl. baufälliges Gebäude, Kr.- Valj. (Rad).
  54. gamíla, f. = kamela, ogr.- M., C.
  55. gamílica, ** f. = gomilica, Mur.
  56. gánati, -am, vb. impf. = gatati, rathen, C.
  57. gānglij, m. = živčni ozel, der Nervenknoten, das Ganglion, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  58. gániti, gánem, vb. pf., pogl. geniti.
  59. gániti, -im, vb. pf. = goljufati, Cig.; ganil me je za deset cekinov, Cig.; — prim. it. ingannare, betrügen.
  60. gȃnjati, -am, vb. impf. = goniti, Rez.- Baud.
  61. gánjenje, n. die Rührung, der Eindruck, Cig., Jan.
  62. gántar, -rja, m. der Lagerbaum für Fässer im Keller, Cig., C., Mik.; — prim. bav. ganter, it. cantiere, Mik. (Et.).
  63. gántnar, -rja, m. = gantar, Fr.- C.; — prim. tirol. gantner, C.
  64. gára, f. 1) ein enthaarter Fleck, der Schund, Z.; — 2) die Schindmähre, Goriš.; — 3) ein Schafsname, Poh.- C.; — prim. garati.
  65. gáranje, n. das Reiben, Cig.
  66. gárast, adj. rauh, Mur., V.-Cig.
  67. 1. gárati, -am, vb. impf. 1) enthaaren, pöhlen, Cig.; g. prašiča, Polj.; g. kožo, Cig.; — 2) schaben, reiben, kratzen, Cig., Jan., Štrek., Nov.- C.; krava steber gara, = drgne se ob steber, Goriš.; — g. se, sich scheuern: živina se gara, Cig.; sich stark kratzen, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) = težko hoditi, Fr.- C.; — = težko nositi, Banjščice- Erj. (Torb.), GBrda; — prim. nem. haaren = der Haare berauben.
  68. 2. gárati, -am, vb. impf. = gariti, SlGor.- C., SlGradec- C.
  69. gȃrbast, adj. rauh: g. zid, Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. it. ( dial.) garbo, rauh, Štrek. (Arch.).
  70. gȃrbati, -am, vb. impf. g. koga, jemandem das Fell gärben, Cig., BlKr.; — g. se = drgniti se, BlKr.; — prim. nem. gärben.
  71. garbı̑n, m. der Nordwind, Mur., C.; — prim. it. garbino, der Südwestwind.
  72. gárbus, m. der Nordwind, Jan., Ščav.- Pjk. (Črt.).
  73. gáre, f. pl. 1) zweirädriger Handwagen; der Karren, Mur., Cig., Jan., Vrt., Št., Kor.; — 2) die Futterraufe, die Futterleiter, Cig., M., C., jvzhŠt.; — die Wagenleiter, Raič- C.; — 3) der Haspel, Cig., Slom., BlKr.; — 4) die Zaunthür, Kr.- Valj. (Rad); — prim. nem. die Karre, kor.-nem. garre, lat. carrus, C.
  74. gȃrež, m. kozje ime, Erj. (Torb.).
  75. gárice, f. pl. dem. gare; 1) ein leichter Leiterwagen, Fr., SlGor.- C.; — 2) die Wagenleiter, Mur., Cig., Raič- C., vzhŠt.
  76. gáriti, -im, vb. impf. entblößen, Jan., ogr.- C.; — g. se, sich unanständig entblößen, Mur., Jan., C.- vzhŠt.; — prim. galiti se.
  77. garja, adj., Guts., pogl. garje.
  78. garjáča, f. knorriger Stock, C.; nav. gorjača.
  79. gárjast, adj. = garjav.
  80. gárje, garij, f. pl. 1) die Krätze, die Räude; g. imeti; črvive garje, die Milbenkrätze, Cig.; — 2) = hraste, Gor.; — prim. lat. agria, fr. agrie, die Flechte, C.
  81. gȃrmote, f. = garnik 2), Fr.- C.; (garnote, vzhŠt.- C.); — prim. nem. Garnwinde.
  82. gárne, f. pl. = garje 1), Soška dol.- Erj. (Torb.).
  83. garnēla, f. die Garneele, Jan.; — prim. račič.
  84. 1. gȃrnik, m. der Kärner, Fr.- C.; — prim. gare 1).
  85. 2. gárnik, m. der Garnhaspel, Dol.; — der Haspel mit zwei großen Spulen, um daran Strähne auf Knäuel abzuwickeln, Cig., Št.; — psovka suhemu človeku, Cig., BlKr.
  86. garnizōna, f. vojaštvo v kakem mestu nastanjeno, die Garnison.
  87. gárnjak, m. = koš za listje, C.
  88. gȃs, m. das Löschmaterial, V.-Cig.
  89. gasíłce, n. das Löschhorn, Cig.
  90. gasíłən, -łna, adj. Lösch-, Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; gasilno orodje, die Löschgeräthschaften, Cig., Jan.; gasilna družba, die Feuerwehr, Levst. (Nauk); gasilni zakon, die Feuerordnung, Levst. (Nauk).
  91. gası̑łnica, f. die Feuerspritze, Jan., Nov.- C.; — pogl. brizgalnica.
  92. gası̑łnik, m. 1) das Löschhorn, der Lichthut (zum Löschen in der Höhe befindlicher Lichter), Cig.; — 2) der Löschtrog, Hip.- C.; — 3) der Löschapparat (Extincteur), DZkr.
  93. gasílọ, n. 1) das Löschmittel, Mur., Cig.; Za to, kar v meni zdaj gori, Gasila, obhajila ni? Preš.; das Löschwerkzeug, der Löschapparat, Cig., Jan., C.; — 2) die Löschung, Cig.; gasilno je, kar pristoji h gasilu ali gasitvi, Levst. (Nauk).
  94. gası̑telj, m. der Löscher, Jan.; der Feuerwehrmann, Levst. (Nauk).
  95. gasíti, -ím, vb. impf. löschen; g. ogenj, apno, žejo; g. želje, jezo; z oljem ogenj g., Oel ins Feuer gießen, Cig.
  96. gáslọ, n. der Wahlspruch, die Parole, nk.; — rus.
  97. gásniti, gȃsnem, vb. impf. allmälig erlöschen, Cig., Jan.; naše lampice gasnejo, Schönl.
  98. gástričən, -čna, adj. želodčen, gastrisch, Jan., nk.
  99. gáščerica, f. die Eidechse: siva g., die graue Eidechse (lacerta agilis), Cig., Jan., Nov., ZgD., Erj. (Ž.); — prim. stsl. jašterica.
  100. gȃt, m. 1) der Damm, das Wehr, Jan., Cig. (T.), ogr.- C.; der Faschinendamm, vzhŠt.- C.; — 2) der Abzugscanal, Mik., Trst. (Let.), kajk.- Valj. (Rad); — 3) erstickender Gestank, Blc.-C.

   39.201 39.301 39.401 39.501 39.601 39.701 39.801 39.901 40.001 40.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA