Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (39.601-39.700)

  1. frlíka, f., C., ogr.- Valj. (Rad), pogl. prilika (Gleichnis).
  2. fŕliti, fȓlim, vb. impf. kräuseln, SlGradec- C.; — f. se, sich kräuseln: lasje se frlijo, Fr.- C.; zusammenschrumpfen (o listju), SlGradec- C.
  3. fŕljenje, n. das Kräuseln, Štrek.
  4. frnáča, f. eine Hütte zum Dörren des Malzes, Mik. (Et.); — der Leindörrofen, Gor.; — prim. it. fornace, der Ofen.
  5. fȓnclja, f. kobilica na perotnici pri kolovratu, Polj.
  6. fȓnčək, -čka, m. der Hühnersteiß, vzhŠt.- C.
  7. fȓnčica, f. die Holzbirne, vzhŠt.- C.
  8. frnīkola, f. das Schnellkügelchen (kamena kroglica, s katero po mestih in trgih dečki igrajo), Ljub.- Erj. (Torb.).
  9. frnjáča, f. = frnača 2), Št.- C.
  10. frnjáž, m. = frnjača, Poh.- C.
  11. fŕnkati, fȓnkam, -čem, vb. impf. 1) schnellen, Schnippchen geben, C.; — 2) hinschwirren, C.; — prim. 1. frkati.
  12. fŕnkniti, fȓnknem, vb. pf. 1) schnellen, C.; — 2) schwirrend enteilen, C.
  13. frǫ́dəlj, -dlja, m. belaubte Zweige (als Viehfutter), Cig., Jan., Nov.- C., Polj.; frodelj ali veje klestiti, Dict.; — prim. it. fronde, Laub.
  14. fromentı̑n, m. der Mais, Cig., Rib.; — prim. it. formentone, Mais.
  15. frǫ̑š, m. der über den Boden hinaus ragende Theil der Dauben, die Zarge eines Fasses, der "Frosch", SlGor., Fr.- C., jvzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); — iz nem.; pogl. utor, otor.
  16. frošnják, m. der Randreif, jvzhŠt.
  17. frtíca, f. mesto, kjer ima veter veliko moč, na frtici, starkem Winde ausgesetzt, Polj.; ( nam. vrtica?).
  18. frúla, f. die Hirtenflöte, Jan.; die Flöte: godec s frulo = frular, Erj. (Izb. sp.); tudi hs.; prim. madž. furulya, Mik. (Et.).
  19. frȗlar, -rja, m. = godec s frulo, Erj. (Izb. sp.).
  20. frúliti, -im, vb. impf. pfeifen, Dol.; heulen: veter, vihar, burja fruli, Jan., Z., Fr.- C.
  21. frȗnta, f. 1) glavica na palici, kajk.- Valj. (Rad); — 2) = fronta, Št.
  22. fržǫ̑ł, -ǫ̑la, m. = fižol; — prim. tirol.-nem. farsöl, Levst. (Rok.).
  23. fȗcati, -cam, vb. impf. neka igra, pri kateri denar z obrnjeno roko kvišku mečejo in ugibajo ali bo obležavši kazal "moža" ali "cifro", Ljub.
  24. fȗcək, -cka, m. grajalna beseda porednemu otroku: ti fucek ti! jvzhŠt.
  25. fȗckati, -am, vb. impf. 1) huschen: ponočni ptiči okoli fuckajo, Glas.; — 2) = fucati, C.
  26. fúčati, -ím, vb. impf. 1) pfeifen (o vetru), Hip., Blc.-C.; — 2) fuči mi, = drči mi, polzko je, BlKr.
  27. fȗčka, f. das Vogelpfeifchen, ogr.- Valj. (Rad).
  28. fȗčkati, -am, vb. impf. mit dem Munde pfeifen, BlKr., vzhŠt., jvzhŠt., ogr.- Vest.
  29. fudljáti, -ȃm, vb. impf. wehen: čist veter fudlja, Fr.- C.
  30. fȗflja, f. flatterhafte Person, der Windbeutel, Cig.; psovka: fuflja fufljasta! Polj.
  31. fufljáti, -ȃm, vb. impf. ohne Ueberlegung handeln, "fuchteln", Polj.; — iz nem.
  32. fȗfnja, f. der Hühnersteiß, SlGor.- C.
  33. fufnjáti, -ȃm, vb. impf. schnüffeln, Cig., ogr.- C., Blc.-C., Trst. (Let.).
  34. fūga, f. die Fuge (pri glasbi), Cig., Jan.
  35. fȗjkati, -am, vb. impf. f. na koga, nad kom, jemandem seine Verachtung zeigen, ("pfui" sagen), Fr.- C.
  36. fùk, interj. husch, Cig., C.
  37. fȗkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, SlGor.; voda iz škornjic fuka, Blc.-C.; — 2) hauchen, blasen, pfeifen, SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad); prim. hukati; — 3) = jebati.
  38. fúkniti, fȗknem, vb. pf. 1) huschen, Štrek.; f. kam, irgendwohin entflattern, ogr., Rez.- C.; — 2) einen Pfiff thun, vzhŠt., ogr.- C., Mik.
  39. fulíka, f. = čist veter, Fr.- C.; — prim. fuliti.
  40. fúliti, -im, vb. impf. 1) hauchen, blasen: veter fuli, Št.; v roke si f., jvzhŠt.; — mit dem Munde pfeifen, SlGor.- C.; — 2) abstreifen: perje, kožo f., Rez.- C.; — schleifend gehen, Rez.- C.
  41. fumarōl, m. fumaroli, čadobljuvni ognjeniki, die Fumarolen, Cig. (T.), Jes.
  42. fȗndati, -am, vb. pf. zugrunde richten, Dict., ogr.- Valj. (Rad); fundati in končati, Krelj; s sveta f. koga, ogr.- Let.; — prim. it. affondare, versenken.
  43. fȗnduš, m. das Fundament (eines Hauses), jvzhŠt.; — prim. lat. fundus.
  44. fúnkcija, f. die Function, Cig. (T.).
  45. fùnt, fúnta, m. das Pfund; na funte prodajati, pfundweise verkaufen.
  46. fúntən, -tna, adj. Pfund-, pfündig, Cig., Jan.; funtna ščuka, Cig.
  47. fȗntnica, f. kar je funt težko, Cig.; n. pr. die Pfundbirne, Cig., Jan., C.
  48. fȗntnik, m. kar je funt težko, der Pfündner, Cig., Jan.; sulec f., Cig.; — der Pfundapfel, Cig.
  49. fȗrež, m. 1) pojedina ob kolinah, Št.; — 2) črna juha ob kolinah, Hal.; die Wurstsuppe, Valj. (Rad).
  50. fúrija, f. 1) die Furie, Cig.; — 2) der Ungestüm; — 3) ungestümer Mensch.
  51. fȗšpan, m. der Buchsbaum (buxus), Z., jvzhŠt.
  52. fȗšta, f. das Kapperschiff, Dict.; — prim. it. fusta.
  53. fȗtač, m. der Wiedehopf, kajk.- Valj. (Rad), SlN.
  54. fúžəlj, -žlja, m. der Docht, Boh.
  55. fužı̑na, f. die Nagelschmiede, Valj. (Rad); — die Hammerhütte, tudi pl. fužine, das Hammerwerk; — prim. it. fucina, die Schmiede, Mik. (Et.).
  56. gàb, gába, m. = gabež, Jan.
  57. gabálọ, n. der Hungerleider, Cig.
  58. gabȃn, m. ein Art Mantel, Mur., Jan., C., Danj.- Valj. (Rad); bundi podoben plašč, ob ogrski meji, Zora; — prim. it. gabbano, der Regenrock.
  59. gabaníca, f. manjši gaban, tudi za ženske, Mur., Jan., C., Hal.- Zora.
  60. 1. gábati, gȃbam, vb. impf. (im Koth, Schnee) waten, Mur., Št.; — prim. gambati.
  61. 2. gábati, gȃbam, vb. impf. darben, am Hungertuch nagen, Cig., Jan., C.; — zugrunde gehen, crepieren, Cig., M., Nov.- C.
  62. gabę́čən, -čna, adj. = gaben, C.
  63. gábən, -bna, adj. widerwärtig, ekelhaft, Jan., Zora.
  64. gȃbər, -bra, m. tudi: beli g., die Hainbuche, die Weißbuche (carpinus betulus); črni g., die Hopfenbuche (ostrya carpinifolia), Cig., C., Erj. (Rok.); tudi: gábər, Dol.
  65. gȃbez, m. = gavez, Tuš. (R.).
  66. gȃbež, m. der Ekel, C.
  67. gábiti, gȃbim, vb. impf. 1) g. kaj, etwas ekelhaft machen, C.; — 2) g. se, anekeln; gabi se mi kaka reč, es ekelt mich eine Sache an; tudi: g. se mi do česa, Litija- Svet. (Rok.); — prim. ogaven.
  68. gabožołt, m., Cig., pogl. žabogolt.
  69. gabríca, f. die Frucht der Weißbuche, C.; coll. (polšica je bila nanesla) velik kupček želoda, žiri in gabrice, Jurč.
  70. gabríka, f. die Weißbuche, Štrek.
  71. gabrı̑nje, n. der Weißbuchenwald, C.
  72. gȃbrje, n. = gabrovje, vzhŠt.
  73. gȃbrnat, adj. nicht glatt, rauh, Lašče- Erj. (Torb.).
  74. gábrščica, f. neko jabolko, Tolm.- Erj. (Torb.).
  75. gácəlj, -clja, m. das Stück: g. kruha, Ip.- Erj. (Torb.).
  76. 1. gȃča, f. nav. pl. gȃče 1) die Unterziehhosen, Jan., C., Boh., Bolc- Erj. (Torb.); — 2) langer Hodensack eines Thieres, C.; (tudi: sing. gača, Meg., Mik., Kr.- Valj. [Rad]); — 3) der Baumzwiesel, der Doppelast, Mur., vzhŠt.; drevo z gačami, C.; — 4) gača, der Zacken, Mur., Jan.; — 5) gače = jetra, Boh.
  77. 2. gȃča, f. das Stopfwerk, Cig.
  78. gȃčast, adj. 1) zwieselig, vzhŠt.- C.; — 2) zackig, Mur., C.
  79. gáčenje, n. das Stopfen, (gatenje) Cig.
  80. gačína, f. der Baumzwiesel, der Doppelast, vzhŠt.- C.
  81. gȃčnat, adj. zwieselig: gačnato drevo, C.
  82. gȃčnik, m. 1) das Unterziehhosenband, C.; — 2) die Stendelwurz (platanthera), Hip. (Orb.).
  83. gačnják, m. = gačnik 1), C.
  84. gàd, gáda, m. die Viper oder Kreuzotter (vipera berus), Erj. (Ž.); laški ali Redijev gad, die Redische Viper ( v. Redii), Erj. (Ž.); gad babo sne, die Viper ist noch schlimmer als ein altes Weib, Guts., Z.; gada v žepu imeti, einen leeren Beutel haben, Cig.
  85. gáda, f. der Fehler, der Tadel: konj ima dve gadi, Rez.- C.
  86. gádast, adj. einer Viper ähnlich, Cig.; viperfarbig, M.
  87. gádati, gȃdam, vb. impf. 1) zu errathen suchen, errathen, Mur.; — 2) schwatzen, faseln, vzhŠt.- C.; — prim. gatati.
  88. gȃdba, f. das Tadeln, Rez.- C.
  89. gádən, -dna, adj. ekelhaft, abscheulich, Mur., Cig. (T.).
  90. gȃdež, m. der Ekel, C.
  91. gádina, f. das Viperloch, C., BlKr.- M., Notr., Lašče- Erj. (Torb.).
  92. gadíšče, n. = gadina, Cig.
  93. gáditi, gȃdim, vb. impf. 1) verächtlich, ekelhaft machen, tadeln, anschwärzen, Mur., C.; vsi so mu jo gadili, pa jo je vendar vzel, Guts.; — 2) gadi se mi kaj, ich habe Ekel, Abscheu vor etwas, Cig. (T.), C.
  94. gadjȃd, f. das Natterngezücht, SlN.- C.
  95. gádji, adj. Viper-; — pren. gadja zalega, die Natternbrut, Z.; gadja rodovina, C.
  96. gȃdnjak, m. die Haferwurz (scorzonera), Cig., C.
  97. gádnost, f. die Ekelhaftigkeit, Mur., Cig.
  98. gadolàs, -lása, adj. schlangenhaarig, Kos.
  99. gadomǫ̑ljəc, -ljca, m. der Schlangenanbeter, Cig.
  100. gadomǫ̑rəc, -rca, m. der Schlangentödter, Jan.

   39.101 39.201 39.301 39.401 39.501 39.601 39.701 39.801 39.901 40.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA