Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (39.501-39.600)

  1. fonolīt, m. zveneč kamen, der Phonolith, Cig. (T.).
  2. fǫ̑r, m. = por (Lauch), Dalm.- Valj. (Rad).
  3. fǫ̑ringa, f. die Fuhre, Mik., vzhŠt.; tudi: furinga, Kr.; — po nem.
  4. foringáš, m. der Fuhrmann, ogr.- Valj. (Rad).
  5. forı̑nt, m. = goldinar, Cig., Jan., nk., Dol., vzhŠt.; — prim. madž. forint, it. fiorino.
  6. forı̑ntnik, m. das Einguldenstück, Jan., DZ.
  7. formácija, f. die Formation ( geol.), Cig. (T.); — prim. tvorba.
  8. formālən, -lna, adj. oblike se tičoč, formell, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; formalni razlog, der Formalgrund, formalna beseda, das Formwort ( opp. Begriffswort), Cig. (T.).
  9. formālnost, f. die Formalität, die Förmlichkeit, Cig. (T.), nk.
  10. formāt, m. knjižna oblika, das Format, Cig. (T.), nk.
  11. fōrmula, f. za posebne slučaje določeno besedilo ali ( math.) s črkami izraženo računsko pravilo, die Formel, Cig. (T.).
  12. formulár, m. obrazec, vzorec, das Formular, Jan.
  13. fortúna, f. der Sturm, Dict., Krelj, Gor., jvzhŠt.; velika fortuna vstane na morju, Trub.; fortune in vihri, Dalm.; od velike fortune bučeče morje, Jap. (Prid.); — prim. it. fortuna, Seesturm.
  14. fǫ́ržəlj, -žlja, (-žəljna), m. die Rinderhalskette, jvzhŠt.; (tudi: furželj, Z., Kr.); (— v drugem delu tiči menda nem. Seil).
  15. fōsfor, m. kemična tvarina, der Phosphor, Cig., Jan., Cig. (T.).
  16. fōsforən, -rna, adj. Phosphor-, Cig., Jan.
  17. fotogēn, m. neko mineralno olje, das Photogen, Cig. (T.).
  18. fotografı̑ja, f. die Photographie; — prim. svetlopis.
  19. fotomētər, -tra, m. svetlomer, das Photometer, Cig. (T.).
  20. fotosfȇra, f. svetlobna kroglja, die Photosphäre, Cig. (T.).
  21. fráča, f. 1) = prača, die Schleuder, Meg.- Mik., Alas., Mur., Cig., Jan., Dalm., Štrek.; kamen v fračo dejati, Jsvkr.; — 2) eiserner Beschlag am Wagendrittel, Cig., Mik., an der Egge, Cig.
  22. frȃčar, -rja, m. der Schleuderer, Dict., Cig.; mesto je od fračarjev obdano, Jap. (Sv. p.).
  23. fráčən, -čna, adj. Schleuder-: fračno kamenje, Dalm.
  24. fračkáti, -ȃm, vb. impf. verschleudern, vergeuden, BlKr.; — prim. zafračkati.
  25. frȃjhati, -am, vb. impf. mit Mörtel verreiben, verrappen; — iz nem. "verreifeln", C. (?); prim. obrajhati; pogl. ometati.
  26. frȃjtar, -rja, m. der Gefreite (prva vojaška stopnja nad prostakom); — iz nem.
  27. frákəlj, -klja, (-kəljna), m. das Halbseitel; — prim. bav. frackele, v istem pomenu, Levst. (Rok.).
  28. fraktūrən, -rna, adj. frakturno ( t. j. oglato) pismo (pisanje), die Fractur, die Fracturschrift, Cig., Jan., Cig. (T.).
  29. frančiškȃnəc, -nca, m. = frančiškan, Jan.
  30. frančiškȃnka, f. die Franciscanernonne, Cig.
  31. frānk, m. der Frank; — franki = Steuern: franke plačevati, Kr.
  32. frȃnžar, -rja, m. der Fransenmacher, Cig.
  33. frȃnžati, -am, vb. impf. fransen, Cig.; f. se, sich fasern, jvzhŠt.
  34. frȃska, f. das Reisig, Mik.; — prim. it. frasca, belaubter Ast.
  35. fráta, f. 1) das Abholz, Cig.; — 2) die Schonungsfläche (koder se ne sme pasti), Gor.; — 3) eine Waldlichtung, Kr.; frisch ausgestockter Wald, Goriš., Gor.- DSv.; — prim. it. fratta, lebendiger Zaun; kor.-nem. frate, Waldlichtung, tirol. Holzschlag, C.
  36. frȃtje, n. coll. 1) Laubbuschen, Reisig, Cig., Dol.; smrekovo fratje, Cv.; ausgehauenes Gestrüppe, (fratjè) Gor.; — 2) die Schonungsfläche (koder se ne sme pasti), Gor., Ig; — prim. frata.
  37. frāza, f. die Redensart, die Phrase, Cig. (T.).
  38. frazeologı̑ja, f. nauk o frazah ali zbirka fraz, die Phraseologie, Cig. (T.).
  39. frcánja, f. 1) eine Art Schwamm, Mur., Fr., SlGor.- C.; — 2) die Schlampe, Fr.- C.
  40. frcȃnjka, f. die Schlüsselblume (primula veris), C.
  41. 1. fŕcati, fȓcam, vb. impf. 1) = 1. frkati 1): ptiči frcajo, Gor.; — 2) spritzen, Štrek.
  42. 2. fŕcati, fȓcam, vb. impf. 1) auf einer Pfeife aus Weidenrinde oder einem Pflanzenstengel fagottartige Töne hervorbringen, jvzhŠt.- C.; — 2) schnauben (o konjih), SlGor.- C.; — prim. 3. frkati.
  43. fȓcka, f. die Rinden- o. Halmenpfeife, vzhŠt.- C.
  44. fŕcniti, fȓcnem, vb. pf. spritzen, Štrek.
  45. fŕčati, -ím, vb. impf. sausend, schwirrend fliegen; ptiči frče; ogenj frči (konjem izpod nog), Npes.-K.; iskre frče, Funken sprühen, Z.
  46. fȓčək, -čka, m., C., pogl. hrček 4).
  47. fŕčiti, fȓčim, vb. impf. krausen, kräuseln, f. se, sich kräuseln, Z., vzhŠt.- C.
  48. fréča, f. die Schleuder, Rez.- C., Fr.- C.; — prim. frača, prača.
  49. frȇčka, f. die Schleuder, vzhŠt.- C.
  50. fregāta, f. vojna ladja s tremi jadrniki, die Fregatte.
  51. frēska, f. na mokro slikana podoba, das Frescobild, Cig. (T.).
  52. frę́ta, f. eine armselige Bauernwirtschaft, Fr., SlGor.- C.; — prim. bav. frett'n, f., C.
  53. frfetati, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = frfotati, M., Valj. (Rad).
  54. frfljáč, m. der Leichtsinnige, C.
  55. fȓfljast, adj. flattersinnig, leichtsinnig, C.
  56. frfljáti, -ȃm, vb. impf. flattern, Nov., Blc.-C., SlGor.- C.
  57. frfolẹ́ti, -ím, vb. impf. flattern, Jan., Blc.-C., Štrek.
  58. frfolìč, -íča, m. die Fledermaus, C.
  59. frfolína, f. frfoleči mrčes, Nov.
  60. frfòt, -óta, m. das Geflatter, der Flügelschlag, Šol., Blc.-C.
  61. frfotȃnje, n. das Flattern, Cig.
  62. frfotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. flattern, mit den Flügeln rauschen, Fr., Blc.-C.
  63. fȓfra, f. 1) der gerne herumfuchtelt, der übereilig arbeitet und hudelt, Z., jvzhŠt.; — 2) die Schwätzerin, C.
  64. frfrȃnje, n. das Geflatter, Cig.
  65. fȓfrast, adj. schleuderisch, flatterhaft, leichtsinnig, Z., jvzhŠt.; — frfrasta deklica, ki rada po plesih frfra, C.
  66. frfráti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern, Cig., C.; — po plesih frfrati, C.; — 2) fuchteln: z lučjo f., jvzhŠt.; hudlerisch arbeiten, Z.; übereilig etwas thun, jvzhŠt.; — 3) sprudeln, Fr.- C.; brodeln, Mur.; — plappern, SlGor.- C., Valj. (Rad); prim. brbrati; — 4) auf einer Pfeife aus Birkenrinde gewisse schwirrende Töne hervorbringen, Mur., Fr.- C.; prim. frfravka 2).
  67. frfúlja, f. 1) der Uebereilige, Blc.-C.; — 2) die Plaudertasche, Kr.- Valj. (Rad).
  68. frfȗra, f. = frfulja 2), Habd.- Mik., Fr.- C.
  69. frfúriti, -ȗrim, vb. impf. schwätzen, Fr.- C.
  70. fríča, f. v uganki: friča frača, po gozdu prasiče vrača (= glavnik), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  71. frı̑gati, -am, vb. impf. = pražiti, rösten, Mur., C., Mik.; frigana jetra, Z.; — prim. it. friggere, in der Pfanne backen.
  72. frı̑gəlj, -glja, m. neka riba, Valj. (Rad); die Ellritze (leuciscus phoxinus), Frey. (F.).
  73. frı̑gəljc, -gəljca, m. = frigelj, Frey. (F.).
  74. frìl, fríla, m. neka ribica, Valj. (Rad); das Bambelein, Cig.; die Raapfe (leuciscus aspius), Frey. (F.).
  75. fríšək, -ška, adj. 1) frisch, vzhŠt.; f. in mlad srd, Krelj; — 2) = uren, hurtig; Ena morska deklica friško gre Po eno ročko frišne vode, Npes.-Vraz; — prim. nem. frisch, stvn. frisc, it. fresco.
  76. frizȇr, -rja, m. der Friseur; — prim. brivec.
  77. fr̀k, interj. flugs! frk na vejo! (tako govore čarovnice, kadar hočejo zleteti na vejo), jvzhŠt.
  78. 1. fr̀k, fŕka, m. das Auffliegen, Fr.- C.; na en frk so se ptiči razleteli, Rez.- C.
  79. 2. fr̀k, fŕka, m. die Locke, Fr.- C.; — die Schraube, Mur.; — prim. 2. frkati.
  80. fŕka, f. der Nasenstüber, Blc.-C., Z.
  81. fŕkalica, f. eine Art Kinderpfeife, um fagottartige Töne hervorzubringen, Mariborska ok.- C.; — prim. 3. frkati 1).
  82. 1. fŕkati, fȓkam, -čem, vb. impf. 1) huschen, hin und her schwirren, flattern; miš po sobi frka; ptiči frkajo, fliegen schnell hin und her, Blc.-C.; čebelica hiti po rožicah frkati, Čb.; — herumschwärmen, Blc.-C.; — 2) schnell werfen: drva v peč f., Rez.- C.; — 3) spritzen ( intr.), C.; — ein Geräusch von sich geben, wie siedendes Mus, Štrek.; — 4) leichte Schläge versetzen: f. koga, Dol.
  83. 2. fŕkati, fȓkam, -čem, vb. impf. drehen, kräuseln: lase, niti f., Fr., SlGor.- C.; brke si frče, SlN.; — nos f., die Nase rümpfen, Mur.
  84. 3. fŕkati, fȓkam, -čem, vb. impf. 1) = 2. frcati 1), Mariborska ok.- C.; — 2) = hrkati, ogr.- C.; — 3) crepieren, vzhŠt.- C.
  85. frketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. flattern, Fr.- C.; — schnell laufen, Blc.-C.
  86. frkljáti, -ȃm, vb. impf. flattern, Mur.- Cig.
  87. fŕkniti, fȓknem, vb. pf. 1) huschen, schwirrend entfliegen; miš v luknjo, ptič na vejo frkne; — 2) einen leichten Schlag versetzen: f. koga, Dol.
  88. frkocáti, -cȃm, vb. impf. kräuseln, Mik.
  89. frkǫ̑č, m. etwas Verdrehtes: der Butzen im Gespinnst, C.
  90. frkǫ̑čən, -čna, adj. verdreht (o preji), SlGor.- C.
  91. frkǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. impf. kräuseln: lase f., C.; — preja se frkoči, = krotiči se, jvzhŠt.; nos f., die Nase rümpfen, Jan.
  92. frkolàs, -lása, adj. krausköpfig, Blc.-C.
  93. frkolı̑n, m. 1) der Schlingel, das Bürschlein, Jan., jvzhŠt.; der Bube, Štrek.; — der Stutzer, M., Z.; — 2) der Schwärmer, Blc.-C.
  94. frkolı̑nčək, -čka, m. dem. frkolin, jvzhŠt.
  95. frkòt, -óta, m. die Kräuselung: v frkot iti, sich kräuseln, Hal.- C.; die Verdrehung: les se na frkot vleče, wirft sich, vzhŠt.
  96. frkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. flattern, Fr.- C.
  97. frkotíti, -ím, vb. impf. kräuseln, C.; Zvesto se za nit skrbim, Naj je kde ne frkotim, Danj. (Posv. p.).
  98. frkúlja, f. flatterhaftes Mädchen, C.
  99. frlȃnka, f. 1) neka mala sekirica, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) frlanke, neke dobre črešnje, LjZv.; — pogl. furlanka.
  100. frlẹ́ti, -ím, vb. impf. flattern, Mur., Cig., Jan.; trakovi, cunje od njega frlé, Blc.-C., BlKr., jvzhŠt.

   39.001 39.101 39.201 39.301 39.401 39.501 39.601 39.701 39.801 39.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA