Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (39.401-39.500)

  1. filozōf, m. modroslovec, der Philosoph.
  2. filozofı̑ja, f. modroslovje, die Philosophie.
  3. filozofı̑jski, adj. kar v filozofijo spada, philosophisch, Cig. (T.).
  4. filozōfinja, f. die Philosophin, Cig.
  5. filozōfski, adj. philosophisch, Cig. (T.), nk.
  6. fína, f. starker Athem, SlGor.- C.; — prim. finiti.
  7. finānce, f. pl. državno denarno gospodarstvo, die Finanzen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  8. finānčən, -čna, adj. Finanzen-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; finančni minister, der Finanzminister, nk.
  9. fíncəlj, -clja, (-cəljna), m. = bincelj, jvzhŠt.
  10. fı̑nčiti se, -im se, vb. impf. um nichts weinen, Štrek.
  11. fı̑nčkati, -am, vb. impf. = prasičkati, svinjko biti, (neka igra), vzhŠt.- Vest. (I. 125.).
  12. fı̑než, m. der Schnaufer, Mur., SlGor.- C.; — prim. finiti.
  13. fíniti, -im, vb. impf. schnauben, keuchen, Mur., Jan., C., Mik., vzhŠt.
  14. finjotati, -am, vb. impf. = finiti, Fr.- C.
  15. fı̑nka, f. 1) der Hühnersteiß, Blc.-C., Z.; — die äußeren Geschlechtstheile der Sau, der Hündin, BlKr.; — die weibliche Scham, Kr.- Valj. (Rad); — 2) = prasiček, svinjka (pri igri, prim. finčkati), vzhŠt.- Vest.
  16. fı̑rkəlj, -klja, m. = bokal, die Maß; — iz nem. Viertel.
  17. fīrma, f. 1) trgovski naslov, die Firma; kupčijska firma, die Handelsfirma, Cig.; — 2) = birma, Št.
  18. fı̑rnaž, m. = firnež, Cig.
  19. fı̑rnež, m. der Firnis, Cig., Jan.; svetli f., der Glanzfirnis, Jan.; s firnežem prevleči, firnissen, Jan.
  20. fı̑rnik, m. = 1/4 funta, C., Nov.; — = 1/4 vagana, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. viertink, ein Viertelpfund.
  21. fiskālən, -lna, adj. Fiscal-, fiscalisch, (fiškalen) Cig., Jan.
  22. fīskus, m. državni zaklad, der Fiscus, (fiškus) Cig., Jan.
  23. fíštər, -tra, m. der Bäcker, Dalm., Hip. (Orb.); — prim. nem. ( dial.), Pfister, lat. pistor, Bäcker.
  24. fı̑štrna, f. das Dienstbotenzimmer, Z., Št., Kr.; — prim. nem. ( dial.) Pfisterei, lat. pistrina, die Backstube.
  25. fìt, fíta, m. = najem, zakup, najemščina, zakupščina, Cig., Notr.; — iz it. fitto, Miete, Pacht.
  26. fīzičən, -čna, adj. priroden, telesen, physisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  27. fīzik, m. der Physiker, Jan., Cig. (T.), nk.
  28. fīzika, f. del prirodoslovja, die Physik.
  29. fizikālən, -lna, adj. prirodosloven, physikalisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.
  30. fiziognōmičən, -čna, adj. physiognomisch, Jan.
  31. fiziognomı̑ja, f. dušnih svojstev zunanji izraz ( pos. v obrazu), die Physiognomie, Cig. (T.).
  32. fiziognōmika, f. umetelnost, iz zunanjih, posebno obraznih znakov dušna svojstva spoznavati, die Physiognomik.
  33. fiziolōgičən, -čna, adj. = fiziološki, fiziologijski, Jan., Cig. (T.).
  34. fiziologı̑ja, f. nauk o organskih telesih zlasti živih bitij, die Physiologie.
  35. fiziologı̑jski, adj. physiologisch, zur Physiologie gehörig, Cig. (T.), Žnid.
  36. fiziolōški, adj. physiologisch, nk.
  37. fižǫ̑ł, -ǫ̑la, m. die Fisole; navadni f. (phaseolus vulgaris).
  38. fižǫ̑lar, -rja, m. = fižolovec (šaljiva beseda), LjZv.
  39. fižǫ̑łəc, -łca, m. dem. fižol, Valj. (Rad).
  40. fižolíca, f. die Zwergbohne (phaseolus nanus), Z., Medv. (Rok.); pos. neki droben, bel fižol, jvzhŠt.
  41. fižolı̑nje, n. die Fisolenhülsen, jvzhŠt.
  42. fižǫ́łka, f. neka drobna vrsta fižola, Kr.- Valj. (Rad).
  43. flȃcka, f. der Schmutzfleck, Fr.- C., Z.
  44. flackáti, -ȃm, vb. impf. sudeln, schmutzen, Fr.- C., Z., jvzhŠt.
  45. flȃčkar, -rja, m. neka (strupena) goba, C.
  46. flafolíšče, n. kraj, kjer kura flafoli, Blc.-C.
  47. flafolíti, -ím, vb. impf. mit den Flügeln schlagend im Sand baden (o kurah), Blc.-C.
  48. flafòt, -fóta, m. der Flügelschlag, Jan.
  49. flafǫ́ta, f. = flafuta, perot, Jan., Blc.-C.; — mlinsko kolo na flafote, unterschlächtiges Mühlrad, Blc.-C.
  50. flafotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit den Fittigen schlagen, Z.; flattern, Šol., Blc.-C.
  51. flafúta, f. der Flügel, Cig., Štrek.
  52. flafútica, f. dem. flafuta, Nov.
  53. flájsati, -am, vb. impf. lecken, Z., jvzhŠt.
  54. flajsíkati, -am, vb. impf. gierig lecken, fressen, Mik.
  55. fláka, f. 1) der Fetzen, vzhŠt.- C.; Wäsche: flake na pranje prejete, kajk.- Valj. (Rad); peča, ogr.- C.; — 2) die Schlampe, vzhŠt.- C.; — prim. kor.-nem. flanke, ein in der Luft wehendes Stück Tuch, Leinwand.
  56. flakáti, -ȃm, vb. impf. 1) sudeln, schmutzen: po blatu f., Fr.- C.; sudelnd fressen: pes flaka, Z., BlKr.; — Zotten reißen, BlKr.; — 2) = flankati, lumpen, Fr.- C.
  57. flakǫ̑t, f. 1) der Fetzen; pl. flakoti, alte, zerrissene Kleider, Fr.- C.; — 2) die Schlampe, Fr.- C.
  58. flakotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = flakati, Fr.- C.
  59. flakǫ́titi, -im, vb. impf. sich als Schlampe benehmen, Fr.- C.
  60. flakǫ̑tkast, adj. fetzig, ogr.- C.
  61. flakȗdra, f. die Schlampe, SlGor.- C.
  62. flakudráti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, ein Schlampenleben führen, SlGor.
  63. flakúz, m. der Vagabund, Fr.- C.
  64. flakúza, f. die Schlampe, Fr.- C.
  65. flakúzati, -am, vb. impf. 1) = flakati 1), Fr.- C.; — 2) flakudrati, Fr.- C.
  66. flȃm, m. die Dünnung, die Flanke, die "Flähme", vzhŠt.- C.; — iz nem.
  67. fláma, f. = flam, Ščav.- C.
  68. flȃncat, m. flancati, Schneeballen, (eine Art Mehlspeise), Cig., Kr.; — prim. fancelj.
  69. flȃndra, f. liederliches Weib, Fr.- C.; — prim. bav. fländerlein, flatterhaftes Mädchen, Levst. (Rok.).
  70. flandráti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Blc.-C.
  71. flanę̑lən, -lna, adj. Flanell-, Cig., Jan.
  72. flanę̑lnat, adj. = flanelen, Cig.
  73. flȃnk, m. 1) ein Stück: f. mesa, Z.; — 2) der Vagabund, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flanke, m., ein großes Stück, flanke, f., die Vagabundin.
  74. flankáti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flankeln, herumschweifen.
  75. flára, f. = maroga (der Fleck); flare, eine Art Aussatz (elephantiasis), Mik.; — prim. kor.-nem. flarn, eine große Krätze, flerre, wundgeriebene Stelle der Haut.
  76. flážerina, f. das als Unterfutter gebrauchte Leder, Fr.- C.
  77. flažír, m. = flažerina, jvzhŠt.
  78. flēgma, f. lenokrvnost, das Phlegma, Cig. (T.).
  79. flegmātičən, -čna, adj. lenokrven, phlegmatisch, Cig. (T.), nk.
  80. flegmātik, m. flegmatičen človek, der Phlegmatiker, Cig. (T.), nk.
  81. flę̑nča, f. die Schlampe, Z., BlKr.; — prim. flaka in kor.-nem. flentsche, ein herausgerissenes Stück Fleisch, ali: bav. flitschen f., junges Mädchen.
  82. fléra, f. = flara, Rez.- C.
  83. flę́tən, -tna, adj. sauber, hübsch; fletno dekle; Na Gorenjskem je fletno, Npes.; — prim. srvn. vlat, Sauberkeit, Mik. (Et.).
  84. fletnóba, f. = fletnost, M.
  85. flíkati, flı̑kam, vb. impf. ad flikniti, Polj.
  86. flíkniti, flı̑knem, vb. pf. mit einem langen, dünnen Gegenstande schlagen, Polj.
  87. flīnt, m. das Flintglas, Cig. (T.).
  88. florēta, f. die Florettseide, DZ.
  89. flǫ̑s, m. das Floß; — iz nem.; pogl. plav, plavica.
  90. flǫ̑sarica, f. die Flößerhacke, C.
  91. flǫ̑sarka, f. = flosarica, Z., C.
  92. flòsk, interj. plumps! Ben.- Mik.
  93. flōta, f. ladjevje, die Flotte, Cig. (T.), Zora.
  94. flotīlja, f. majhno ladjevje, die Flottille, Jan., Cig. (T.).
  95. flȗndra, f. 1) der Fetzen, Kor.- C.; — 2) die Schlampe, BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
  96. fluōr, m. das Fluor ( chem.), Jan., Cig. (T.).
  97. fluorescēncija, f. neko barvno izpreminjanje, die Fluorescenz, Cig. (T.).
  98. fofòt, -óta, m. das Geflatter, der Flügelschlag, Jan., Mik.
  99. fofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) mit den Flügeln rauschen, flattern (o velikih ptičih), Cig., M., C.; — 2) sprudeln, wallen (o vroči vodi), C.
  100. fȏłč, m. ein Messer mit krummer Klinge, die Weingartenhippe, Notr., Prim.; — iz it. falce, Hippe; pogl. vinjačič.

   38.901 39.001 39.101 39.201 39.301 39.401 39.501 39.601 39.701 39.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA