Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (39.301-39.400)

  1. fȃflja, f. = perotnica, Valj. (Rad); čebele sicer nimajo nobenega druzega glasu, kakor tistega s svojimi fafljami, Gol.
  2. fafljáti, -ȃm, vb. impf. 1) lodern: ogenj, plamen faflja, C.; — voda faflja, wallt, Hip.- C.; — 2) fliegen, flattern, Hip.- C., Krelj- M.
  3. fajēnčina, f. neko glinasto blago, die Fayence, Cig., Jan.
  4. fȃjfar, -rja, m. der Tabakpfeifenmacher, Cig.
  5. fȃjka, f. = fajfa, Mur.
  6. fākt, m. das Factum, Cig. (T.).
  7. fāktičən, -čna, adj. dejanski, faktisch, Cig. (T.), nk.
  8. fāktor, -rja, m. 1) opravnik, poslovodja, der Factor ( z. B. einer Buchdruckerei); — 2) činitelj, der Factor ( math.), Cig., Cel. (Ar.).
  9. fakultēta, f. vseučiliščni oddelek, die Facultät, Cig. (T.), nk.
  10. fála, f. der Fetzen, Fr.- C.; — prim. faloga.
  11. falȃjdrati, -am, vb. impf. lumpen, Fr.- C.
  12. falȃjdriga, f. die Landstreicherin, Fr.- C., (-drga), Volk.- M.
  13. falájdrman, m. der Landstreicher, Fr.- C.
  14. falānga, f. težko oborožena vojaška truma pri starih Grkih, die Phalanx, Cig.
  15. falàt, -áta, m. = kos, das Stück, Cig., vzhŠt., ogr., BlKr.; — prim. madž. falat, Mik. (Et.).
  16. falȃtčəc, -čəca, m. dem. falatec; das Stückchen, ogr.- C.
  17. falȃtček, -čka, m. dem. falatec; das Stückchen, (-laček), Mur., Vest., ogr.- Valj. (Rad).
  18. falȃtəc, -tca, m. dem. falat, ogr.- Valj. (Rad).
  19. fàłd, fáłda, m. = guba, M., Št.; — iz nem. Falte.
  20. fálinga, f. = pogrešek, Mur., Mik.; — prim. faliti.
  21. falíti, -ím, vb. impf. 1) = mankati, nedostajati; — 2) vb. pf. = napačno storiti, Št.; — 3) = ponesrečiti se, končati se: človek, vol, toporišče fali, Fr.- C.; — prim. bav. fâlen = fehlen, Mik. (Et.).
  22. falǫ́ga, f. der Fetzen, zerrissenes Kleid, Fr.- C.; — prim. haloga.
  23. falǫ̑t, m. der Lump; — prim. kor.-nem. valott, morda pokvarjeno iz fr. filou, Gauner, Lexer, Kärnt. Wörterbuch.
  24. falǫ̑tati, -am, vb. impf. vagabundieren, lumpen, Mur., SlGor., Fr.- C.
  25. faloti, f. pl. = faloge, Fr.- C.; — prim. haloti.
  26. fanātičən, -čna, adj. sanjarsko, strastno navdušen, fanatisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  27. fanātik, m. der Fanatiker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  28. fanatīzəm, -zma, m. der Fanatismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  29. fȃncək, -cka, m. = fancelj, C.
  30. fáncəlj, -clja, (-cəljna), m. der Pfannenkuchen ("Pfanzel"), Cig.; — der Krapfen, SlN.
  31. fáncołt, m. = fancelj, Šol., Gor., (fancut), C.
  32. fȃnjək, -njka, m. = fancelj, vzhŠt.- C.
  33. fànt, fánta, m. 1) junger Mensch, der Bursche; fantje in dekleta; — 2) der Junggeselle; on je še fant, er ist noch unverheiratet; — prim. bav. fant, Knabe, junger Mensch, iz it. fante, C., Mik. (Et.).
  34. fȃnta, f. die Rache, kajk.- Valj. (Rad); — prim. fantiti se.
  35. fantalı̑n, m. der Bube; poreden f., ein Range, Cig.
  36. fantalı̑nski, adj. bübisch, Cig., nk.
  37. fantāstičən, -čna, adj. phantastisch, Cig. (T.).
  38. fantazı̑ja, f. zmožnost domišljevanja in tudi: domišljena reč, die Phantasie.
  39. fantè, -ę́ta, m. der Junge; kar se fante nauči, starček še stori, Ravn.
  40. fȃntej, m. der Bursche, Valj. (Rad).
  41. fantìč, -íča, m. 1) das Bürschchen, Mur., Jan.; — 2) = fant; Fantiči dekliči V taberno gredo, Npes.-K.; tudi fȃntič.
  42. fantı̑n, m. der Bursche, der Knabe, Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); še mlad fantin je prišel sem, Erj. (Izb. sp.).
  43. fantína, m. = fantin, Štrek.
  44. fántiti se, -im se, vb. pf. sich rächen, Mur., Mik., kajk.- C.; — prim. nem. fahnden, C. (?)
  45. fȃntnik, m. der Rächer, kajk.- Valj. (Rad).
  46. fantúh, m. der Bursche ( zaničlj.), Slom.- C.
  47. fȃr, -rja, m. der Pfaffe ( zaničlj.); ne boji se ne farja ne cesarja, C.; (pri pisateljih 16. veka še brez zaničljivega pomena; n. pr. Mojzes in Aron sta mej njega farji, Trub.; visoki far, Krelj); — iz nem. Pfarrer.
  48. fára, f. die Pfarre; v katero faro ste? zu welcher Pfarre gehört ihr? Cig.; fant od fare, ein tüchtiger, trefflicher Bursche; — iz nem. Pfarre.
  49. faràn, -ána, m. das Pfarrkind, der Pfarrinsasse, Cig., Jan., C.
  50. fȃrar, -rja, m. der Pfarrer, Mur., ogr.- C.
  51. fȃrba, f., pogl. barva.
  52. fȃrčič, m. das Pfäfflein, Krelj- M.
  53. fárən, -rna, adj. die Pfarre betreffend, Pfarr-; farna cerkev; farni urad, das Pfarramt, Jan., nk.
  54. farēža, f. eine Art Mantel, Pohl., Hip.- C.; — prim. ferega.
  55. faríca, f. das Pfaffenweib, Mik.
  56. fȃrji, adj. Pfaffen-, C.
  57. fȃrman, m. 1) = faran; prim. nem. Pfarrmann = Pfarrinsasse; — 2) = župnik, Meg., Notr.
  58. fȃrmanica, f. die Pfarrinsassin, das weibliche Pfarrkind, Mur., Mik.
  59. fȃrmanka, f. = farmanica, Cig.
  60. fármešter, -tra, m. = župnik, Cig., Jan., Št.- Valj. (Rad).
  61. fármoštər, -tra, m. = župnik, Mur., Trub.- Let. (1891, 147.), (farmojšter), Meg.; — iz nem. Pfarrmeister.
  62. fȃrnik, m. = faran, ogr.- M., Rez.- C.
  63. fárof, m. der Pfarrhof, Mur., Št.; — iz nem.
  64. fȃrski, adj. pfäffisch, Pfaffen-; — Priester-, Dalm.; farsko službo opravljati, das Priesteramt ausüben, Krelj; — prim. far.
  65. fàrt, m. = bart, Boh.; pogl. krat; drug fart, ein anderesmal, Kr.; — prim. bav. ein fart = einmal, C.
  66. fası̑ja, f. die Fassion, Cig.; — prim. napoved.
  67. fašīna, f. butarica protja, vejevja, die Faschine, Cig.; — prim. it. fascina, Reisbund.
  68. fatalīst, m. kdor veruje v usodo (fatum), der Fatalist.
  69. fatalīzəm, -zma, m. vera v usodo, der Fatalismus.
  70. fazān, m. der Fasan (phasianus colchicus), Erj. (Ž.).
  71. fazānka, f. die Fasanenhenne, Cig., Jan.
  72. fazanorę̑ja, f. die Fasanenzucht, Cig.
  73. fažína, f. = fašina, Jan.
  74. fažoł, m., Cig., Jan., = fižol.
  75. februārij, m. = februar, nk.
  76. federácija, f. zaveza v državnih razmerah, die Föderation, Cig. (T.), nk.
  77. federalīst, m. kdor se za federacijo poteguje, der Föderalist, Jan., nk.
  78. fəfljáti, -ȃm, vb. impf. plappern, Pohl., vzhŠt.- C., Mik.; pogl. fufljati.
  79. fegəc, -gca, m. nekak stroj, ki se vrti kakor klopotec, pa ne klopoče, Raič ( Let. 1878, III. 72.); — prim. migljec.
  80. fegetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = migetati, Raič ( Let.).
  81. féla, -ę̑, f. die Art, die Gattung, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Volk.; — prim. madž. fél, die Hälfte, sokféle, vielerlei, Mik. (Et.).
  82. fəndáti, -ȃm, vb. pf. = fundati, Notr.
  83. fēnik, m. der Pfennig, Cig., DZ.; — iz nem.
  84. fenomēn, m. prikaz, pojav, das Phänomen, Cig. (T.).
  85. fę́ntati, -am, vb. pf. = uničiti, Mur., Kr.; — prim. fendati, fundati.
  86. fíčati, -ím, vb. impf. pfeifen, Hip.- C.; skozi razpoko burja fiči, Z.
  87. fidejkomīs, m. neprodajno dedno posestvo, das Fideïcommiss, Cig., Jan.
  88. fidejkomīsən, -sna, adj. Fideïcommiss-, Cig., Jan.
  89. fidúlica, f. = fidulika, C., Z.
  90. fidúlika, f. die Esula-Wolfsmilch (euphorbia esula), Medv. (Rok.).
  91. fíga, f. 1) = smokva, die Feige; — 2) konjska f., der Pferdemistklumpen; ni vredno konjske fige, C.; — 3) figo komu kazati, einem die Feigen weisen; (pest pokazati tako, da palec izmed kazalca in srednjaka moli, preprosto znamenje odbijanja prošnje); spredaj z medom maže, zadaj figo kaže, Z.; — iz nem.; prim. stvn. figa, Mik. (Et.).
  92. figojẹ̑dka, f. der weißhalsige Fliegenfänger (muscicapa albicollis), Frey. (F.).
  93. figȗra, f. die Figur; — die Redefigur, Cig. (T.).
  94. figurānt, m. tiha oseba na gledališkem odru, der Figurant, Cig.
  95. figȗrən, -rna, adj. prenesen, figürlich, Cig. (T.).
  96. filigrān, m. drobno delo, zlasti iz zlate in srebrne žice, die Filigranarbeit, Cig.
  97. filīstər, -stra, m. človek, omejen v mišljenju in dejanju, der Philister, Cig., Jan., nk.
  98. filolōgičen, -čna, adj. = filološki, Cig., Jan.
  99. filologı̑ja, f. znanstveno pečanje s tujimi, zlasti klasičnimi jeziki in njih literaturami, die Philologie.
  100. filolōški, adj. philologisch, nk.

   38.801 38.901 39.001 39.101 39.201 39.301 39.401 39.501 39.601 39.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA