Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (39.201-39.300)

  1. enoròb, -rǫ́ba, adj. einkantig, Cig. (T.).
  2. enorǫ́čən, -čna, adj. 1) = enorok, Cig.; — 2) einhenkelig, Cig.
  3. enorǫ́dən, -dna, adj. von gleicher Abstammung, nk.
  4. enorǫ́dnost, f. die gleiche Abstammung, Trst. (Let.).
  5. enoròg, -rǫ́ga, adj. einhörnig, Cig., Jan.
  6. enoròg, -rǫ́ga, m. 1) das Einhorn (bajeslovno bitje), Cig., Jan.; — 2) = samorog, narval, Cig.
  7. enorogàt, -áta, adj. = enorog, Mur., Cig.
  8. enoròk, -rǫ́ka, adj. einhändig, einarmig: enorok človek, Cig., Jan.
  9. enorǫ̑žəc, -žca, m. = samorog, Cig.; — rus.
  10. enorǫ́žən, -žna, adj. = enorog, Jan.
  11. enosẹ́čən, -čna, adj. kar se le enkrat seče (kosi), einmähdig, einhäuig, Cig.
  12. enosẹ̑menski, adj. einsamig, Cig.
  13. enosẹ́nčən, -čna, adj. einschattig, Cig.
  14. enosẹ̑nčnik, -ka, m. enosenčniki, einschattige Bewohner, Cig. (T.).
  15. enosòd, -sǫ́da, adj. enosodo število, ungerad gerade Zahl, Cig. (T.).
  16. enosrẹ́dən, -dna, adj. concentrisch, Cig. (T.).
  17. enostaníčən, -čna, adj. einzellig, C.
  18. enostébəłn, -bəłna, adj. einstämmig, Cig.
  19. enostǫ̑pje, n. die Monopodie (in der Metrik), Cig. (T.).
  20. enostràn, -strána, adj. 1) einseitig, Jan., C.; — 2) parteiisch, Cig., C.
  21. enostrȃnəc, -nca, m. 1) der Einseitige, C.; — 2) der Parteinehmer, Cig.
  22. enostránost, f. 1) die Einseitigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — 2) die Parteilichkeit, Cig., C., nk.
  23. enostránski, adj. = enostran 3), Cig., Jan., nk.
  24. enostròk, -strǫ́ka, adj. einfach, (-struk), Habd.- Mik.
  25. enostrǫ́pən, -pna, adj. einstöckig, Let.
  26. enostrȗnka, f. das Monochord, Cig. (T.); — po rus.
  27. enóta, f. die Einheit, Cig., Jan., Cig. (T.); državna e., die Staatseinheit, C.
  28. enotẹ̑dənski, adj. einwöchentlich, nk.
  29. enótən, -tna, adj. einheitlich, Jan., nk.; enotni državni dolg, die einheitliche Staatsschuld, nk.
  30. enotę̑r, num. einerlei, Levst. (Sl. Spr.).
  31. enotę̑rən, -rna, adj. einfach, Levst. (Sl. Spr.); enoterna rudnina, einfaches Mineral, Cig. (T.); enoterna poslanica, einfache Depesche, DZ.; = enoter, einerlei, einförmig, Cig. (T.).
  32. enotę̑rnost, f. die Einfachheit; — die Einförmigkeit, Cig. (T.).
  33. enotę̑rost, f. die Einerleiheit, Cig., C.
  34. enotírən, -rna, adj. eingeleisig: enotirna proga, SlN.
  35. enótnost, f. die Einheitlichkeit, nk.
  36. enoušę̑snat, adj. einöhrig, Cig.
  37. enozlǫ́žən, -žna, adj. einsilbig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; enozložni jeziki, isolierende Sprachen, Cig. (T.).
  38. enozlǫ̑žnica, f. einsilbiges Wort, Cig.
  39. enozlǫ́žnost, f. die Einsilbigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
  40. enoznáčen, -čna, adj. synonymisch, Cig. (T.).
  41. enoznȃčnica, f. das Synonymum, Cig. (T.).
  42. enozòb, -zǫ́ba, adj. einzähnig, Cig.
  43. enozǫ̑bəc, -bca, m. = samorog, der Narwal (monodon), Cig.
  44. enozr̀n, -zŕna, adj. einkörnig: enozrna pira, das Einkorn, Cig.
  45. enozȓnica, f. das Einkorn (triticum monococcum), Cig.
  46. eparhı̑ja, f. bischöflicher Sprengel, die Eparchie, Cig.
  47. epicikloīda, f. neka krivulja, die Epicykloide, Cig. (T.).
  48. ēpičən, -čna, adj. zur Epik gehörig, episch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  49. epidēmičən, -čna, adj. med ljudstvom razširjen (o boleznih), epidemisch, nk.
  50. epidemı̑ja, f. med ljudstvom začasno razširjajoča se ali razširjena bolezen, die Epidemie, DZ., nk.
  51. epigrāf, m. napis, das Epigraph, Cig. (T.).
  52. epigrāfika, f. napisoznanstvo, die Epigraphik, Cig. (T.).
  53. epigrāmski, adj. epigrammatisch, Cig.
  54. ēpik, m. der Epiker, Jan., nk.
  55. ēpika, f. pripovedno pesništvo, die Epik.
  56. epilōg, m. sklep (pri govoru, tragediji), der Epilog.
  57. epīskop, m. = škof, Krelj.
  58. epīskoplji, adj. škofovski: episkoplja služba, Krelj.
  59. epizōda, f. manjše postransko dejanje vpleteno v glavno (pri epičnih in dramatičnih delih), die Episode.
  60. epopēja, f. junaški epos, die Epopöe, Cig., Jan., nk.
  61. ēpos, m. obširna epična pesem, das Epos, Cig. (T.), nk.
  62. ēpski, adj. = epičen, nk.
  63. ę́rbič, m. der Erbe, Trub.- Mik., pogl. dedič.
  64. esej, esa, eso, pron. = ta, Rez.- C.; esej zde = ta-le, Rez.- C.
  65. esi, adv. = sem (hieher), ogr.- Mik., Raič ( Let.).
  66. eskādra, f. oddelek vojnega ladjevja, die Escadre, Jan.
  67. eskamotȇr, -rja, m. slepilni glumač, der Escamoteur, Žnid.
  68. esode, adv. = tod, C.
  69. estētičən, -čna, adj. k estetiki spadajoč, aesthetisch, Cig. (T.), nk.
  70. estētik, m. der Aesthetiker, Cig. (T.), nk.
  71. estētika, f. znanstvo, kateremu je predmet lepota, die Aesthetik.
  72. ešče, adv. = še, ogr.- C.
  73. eta, adv., ogr.- C., pogl. etam.
  74. etak, adj. = tak, ogr.- M., C.; — etako to bodi! = amen! Rez.- C.
  75. etak, adv. = tako-le, ogr.- Mik., C.
  76. etakši, adj. = takšen, ogr.- Mik.
  77. etam, adv. 1) = tam, vzhŠt., ogr.- C.; — 2) neulich, C., vzhŠt.
  78. ete, eta, eto, pron. = ta, ogr.- Mik., C., vzhŠt.
  79. etec, adv. = tod: od etec = odtod, ogr.- Mik.
  80. ēter, -rja, m. der Aether, Cig. (T.), Žnid., Sen. (Fiz.); — tudi: etər, -tra, nk.
  81. ēterski, adj. aetherisch, Cig. (T.).
  82. eti, adv., pogl. etu.
  83. etikēta, f. die Etikette: šege in navade pri ljudeh visokega stanu; — tudi: napisek na blagu, kažoč ceno, kakovost i. t. d.
  84. etimolōgičən, -čna, adj. = etimološki, Jan.
  85. etimologı̑ja, f. nauk o postanju besed, die Etymologie; — prim. besedoslovje.
  86. etimologı̑jski, adj. k etimologiji spadajoč, etymologisch, Cig.
  87. etimolōški, adj. etymologisch, nk.
  88. etnogrāfičən, -čna, adj. = narodopisen, Jan., nk.
  89. etu, adv. = tu, ogr.- C. (eti, ogr.- Vest., SlN.).
  90. ezde, adv. tu-le, Rez.- C.
  91. fābrika, f. die Fabrik; — prim. tvornica; it. fábbrica; (tudi: fabríka po nem. Fabrik).
  92. fabrikānt, m. der Fabrikant; — prim. tvornik.
  93. fābriški, adj. Fabriks-; po fabriško, fabriksmäßig, DZ.
  94. fābula, f., Jan., pogl. basen.
  95. facalẹ́g, m. = facanetelj, ogr.- Valj. (Rad).
  96. facanę̑təlj, -tlja, (-təljna), m. = ruta, das Tüchel; prim. bav. fazenetl, it. fazzoletto, Tüchel.
  97. fȃcək, -cka, m. = facelj 2), jvzhŠt.
  98. fácəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) ein Pfropf Charpie, Dict.; — f. snega, eine Schneeflocke, Blc.-C.; — 2) die Schoppnudel, Guts., C.; testo se ugnete, narede se faceljni, s katerimi se žival vsak dan pita, Vod. (Izb. sp.); — prim. it. fazzuolo (fazzoletto), Mik.
  99. fȃčək, -čka, m. 1) uneheliches Kind, SlGor.- C., jvzhŠt., BlKr.; — 2) die Puppe: otroci si delajo iz cunj fačke, BlKr.; — prim. fačuk.
  100. fȃčuk, m. uneheliches Kind, ogr.- C., M., kajk.- Valj. (Rad); tudi: fačúk, kajk.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).

   38.701 38.801 38.901 39.001 39.101 39.201 39.301 39.401 39.501 39.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA