Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (3.901-4.000)

  1. vzrèd, adv. = zred, vred, zugleich, C.
  2. vzredíti, -ím, vb. pf. erziehen, aufziehen, Cig. (T.), nk.; — prim. zrediti.
  3. vzrę̑ja, f. die Erziehung, Cig. (T.), nk.; — prim. zreja.
  4. vzrejalíšče, n. die Erziehungsanstalt, nk.
  5. vzrę́janəc, -nca, m. der Zögling, Cig., DZ.
  6. vzrę́jati, -am, vb. impf. ad vzrediti, Cig., Cig. (T.), nk.
  7. vzrę̑jən, -jna, adj. Erziehungs-, Jan. (H.).
  8. vzrejénje, n. die Erziehung, C.; človek našega vzrejenja, ein hier erzogener Mensch, C.
  9. vzrejeváti, -ȗjem, vb. impf. ad vzrediti, nk.
  10. vzrejevȃvəc, -vca, m. der Erzieher, Zora.
  11. vzrẹ́ti se, -zrèm se, vb. pf. emporblicken, Met., Burg. (Rok.).
  12. vzríniti se, -rı̑nem se, vb. pf. zum Vorschein kommen (von Hautausschlägen), Kras, BlKr.- M.
  13. vzríti, vzrı̑jem, vb. pf. aufwühlen, Cig.
  14. vzrǫ́čən, -čna, adj. ursächlich, causal, Cig., Jan., Cig. (T.); vzrǫ̑čna zveza, der Causalnexus, Cig. (T.).
  15. vzrǫ́čiti, -rǫ̑čim, vb. impf. verursachen, nk.
  16. vzročníca, f. die Urheberin, C.
  17. vzročník, m. der Urheber, C., Glas.
  18. vzrǫ́čnost, f. die Causalität, Cig., Jan., Cig. (T.).
  19. vzrojíti, -ím, vb. pf. stürmisch auffahren und aufschreien, C., nk.
  20. 1. vzròk, -rǫ́ka, m. die Ursache, der Grund, Mur., Cig., Jan., nk.
  21. 2. vzròk, -rǫ́ka, m. v. si s kom dati, sich die Hände reichen, durch Handschlag etwas bekräftigen, C.
  22. vzrokováti, -ȗjem, vb. impf. verursachen, veranlassen, Guts.- Cig., DZ., nk.; — hs.
  23. vzrokováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich zum Gruß gegenseitig die Hände reichen, Hal.- C.
  24. vzrokoznȃnstvọ, n. die Ätiologie, Cig. (T.).
  25. vztéči, vztéčem, vb. pf. wüthend, toll werden, Meg., Mik., Krelj- M.; — vztę́kəł, wüthend, toll, rasend, Meg., Dict., Mik., Krelj- M., Jsvkr.; v. pes, Mik., Levst. (Nauk); vztekli ino nespametni ljudje, Dalm.; — prim. 3. steči 2), stekel.
  26. vztẹ́kati, -tẹ̑kam, vb. impf. ad vzteči, rasen: ljudje divjajo ino vztekajo zoper Boga, Dalm.
  27. vzteklína, f. die Wuthkrankheit, DZ.
  28. vzteklọ̑st, f. die Wuth, die Tollheit, Meg., Alas., Boh.- M., Cig. (T.), DZ., Bes.; — v. srca, Dalm.
  29. vztəkníti se, vztáknem se, vb. pf. = vzpeti se ( n. pr. na drevo), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  30. vztíkati se, -tı̑kam, -čem se, vb. impf. ad vztekniti se; = vzpenjati se ( n. pr. na drevo), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); klettern, Jan., C.
  31. vztǫ́žiti se, -i se, vb. pf. vztoži se mi, es verdrießt mich, Dalm.
  32. vztrájati, -jam, (-jem), vb. pf. ausdauern, verharren, nk.
  33. vztrájən, -jna, adj. beharrlich, ausdauernd, nk.
  34. vztrájnost, f. die Ausdauer, nk.; — das Beharrungsvermögen, Sen. (Fiz.).
  35. vztrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. erzittern, erbeben, Jan. (H.); — prim. strepetati.
  36. vztrpẹ́ti se, -ím se, vb. pf. aushalten: vztrpeti se ne moremo, da ne bi, wir können nicht umhin —, Navr. (Let.).
  37. vzȗpati se, -am se, vb. pf. sich getrauen, C.
  38. vzvečę̑rək, -rka, m. der Nachmittag, ogr.- C.
  39. vzveličáłən, -łna, adj. = zveličalen, seligmachend, beseligend, C.
  40. vzveličálọ, n. das religiöse Heilmittel, C.
  41. vzveličȃnstvọ, n. die Seligkeit, ogr.- C.
  42. vzvelı̑čati, -am, vb. pf. = zveličati, nk.
  43. vzveličı̑telj, m. der Seligmacher, C.
  44. vzvẹ̑st, f. na vzvest dati, bekannt machen, ogr.- C.
  45. vzvẹstíti, -ím, vb. pf. berichten, verkündigen, ogr.- C.
  46. vzvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad vzvestiti, ogr.- C.
  47. vzvídẹti se, -vı̑di se, vb. pf. vzvidi se mi, ich befinde es für gut, C., nk.
  48. vzvíhati, -am, vb. pf. hinaufbiegen, Cig.; — v. se, sich hinaufkrümmen, Cig.
  49. vzvíjati, -am, vb. impf. ad vzviti; v. se, sich emporranken, Cig.
  50. vzvísiti, -vı̑sim, vb. pf. erhöhen, C.; vzvišen, erhöht, erhaben (tudi pren.), nk.
  51. vzvı̑šati, -am, vb. pf. erhöhen, erheben, Jan., C.
  52. vzvı̑šək, -ška, m. 1) die Steigung, Cig. (T.); — 2) die Anhöhe, C., Levst. (Pril.).
  53. vzvišenína, f. das Hautrelief, Str.
  54. vzvı̑šenost, f. die Erhabenheit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; die Excellenz, Cig., Jan.
  55. vzviševáti, -ȗjem, vb. impf. ad vzvisiti, vzvišati; nk.
  56. vzvı̑škoma, adv. = kvišku, C.
  57. vzvíti, -víjem, vb. pf. aufbiegen, Cig.
  58. vzvọ̑d, m. der Hebel, (zod), Kneža ( Tolm.)- Erj. (Torb.), Sen. (Fiz.).
  59. vzvọ̑d, f. = vzvod m., (zud) Lašče- Erj. (Torb.).
  60. vzvọ̑dən, -dna, adj. Hebel-, Jan. (H.).
  61. vzvòj, -vója, m. der Schraubengang, das Gewinde, C., DZ.
  62. vzvǫ̑jnica, f. die Schraubenlinie, Cig. (T.).
  63. vzvółžiti se, -im se, vb. pf. verderben, abstehen (von Speisen, Getränken), C.
  64. vzvǫ̑ž, f. die Auffahrt, C.; tudi je huda vzvož, C.
  65. vzvráčati se, -am se, vb. impf. zurückkehren, ogr.- C.
  66. vzvrátən, -tna, adj. Rück-: vzvrȃtnọ delovanje, die Rückwirkung, vzvratno delovati, rückwirken, reagieren, vzvratna premena glasov, die Rückverwandlung der Laute, h. t.- Cig. (T.); vzvratni odgovor, die Rückantwort, Jan. (H.).
  67. vzvrȃti, f. pl. = kos zemlje konci njive, die Ackerwende, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. zvrati.
  68. vzvrȃtnik, m. = vzvrati, BlKr.
  69. vzvrẹ́či, vzvȓžem, vb. pf. projicieren, Cig. (T.); — prim. vzmetati.
  70. vzvŕniti, -nem, vb. pf. = izvrniti: vzvrnjen, verkehrt, Erj. (Som.).
  71. vzvrnję́čiti se, -ę̑čim se, vb. pf. in Zank gerathen, vzhŠt.- C.
  72. vžè, adv. = uže, schon, Cv., nk.
  73. vžę́łčən, -čna, adj. selten, Guts., Jan., Guts. (Res.); — prim. želčen.
  74. vžgȃłəc, -łca, m. = zavrelica, verdorbener Wein, Mur., Cig., C.
  75. vžgalı̑n, m. der Brand bei Bäumen, C.
  76. vžgalína, f. pljučna v., die Lungenentzündung, C.
  77. vžgalı̑nəc, -nca, m. = vžgalec, Celjska ok.- C.
  78. vžganíca, f. der Brand (eine Krankheit), Jarn.
  79. 1. vžgáti, vžgèm, vb. pf. einbrennen; v. znamenje, brandmarken.
  80. 2. vžgáti, vžgèm, vb. pf. anzünden; v. luč, svečo; v. se, Feuer fangen, sich entzünden; — entflammen, anfeuern, Cig., Cig. (T.); za srečo človeštva vžgan, Preš.; on se hitro vžge, er ereifert sich schnell, er sprudelt leicht auf, Cig.; — iz: vz-žgati.
  81. 1. vžìg, -žíga, m. das Brandmal, Cig.
  82. 2. vžìg, -žíga, m. 1) die Entzündung, Cig.; — 2) der Brand beim Obste, C.
  83. vžı̑ga, f. = požar: bila je vžiga = gorelo je, Notr.
  84. vžigáłən, -łna, adj. Zünd-, Cig., Jan., nk.; vžigȃłni klinčki, Zündhölzchen, nk.
  85. vžígalica, f. das Zündhölzchen, Cig., Jan., nk.; (vžigalíca) Levst. (Nauk).
  86. vžigȃłnica, f. = vžigalica, C.
  87. 1. vžigálọ, n. das Brandeisen, das Zeicheneisen, Cig.
  88. 2. vžigálọ, n. das Feuerzeug, der Zünder, Cig.; zračno v., ein pneumatisches Feuerzeug, Sen. (Fiz.).
  89. 1. vžíganje, n. das Einbrennen.
  90. 2. vžíganje, n. das Anzünden.
  91. 1. vžígati, -am, vb. impf. ad 1. vžgati; einbrennen; znamenja v.
  92. 2. vžígati, -am, vb. impf. ad 2. vžgati, anzünden; — entflammen; v. se, sich entzünden, entbrennen.
  93. vžigljìv, -íva, adj. entzündbar, Cig.
  94. vžláhtiti se, -im se, vb. pf. sich in die Verwandtschaft einverleiben, M.
  95. vžúpiti, -im, vb. pf. einpfarren, C., nk.
  96. administratīvən, -vna, adj. administrativ, nk.; — prim. upraven.
  97. admirālstvọ, n. 1) das Admiralat, DZ.; — 2) die Admirale, die Admiralität, Cig.
  98. advènt, -vę́nta, m. der Advent, die Adventzeit.
  99. advę́ntən, -tna, adj. Advent-; adventna nedelja, der Adventsonntag.
  100. advokȃt, m. der Advocat; — prim. odvetnik.

   3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA