Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (39.001-39.100)

  1. edinobǫ̑žje, n. der Monotheismus, Cig. (T.).
  2. edinodúšən, -šna, adj. einhellig, Cig.
  3. edinodȗšje, n. die Eintracht, Cig.
  4. edinogúbən, -bna, adj. = enoteren, C.
  5. edinoosę́bən, -bna, adj. edinoosebna sodišča, Einzelgerichte, DZ.
  6. edinoroję́nəc, -nca, m. der Eingeborne, Mur., Cig., Jan., Ravn.
  7. edínost, f. 1) die Einzigkeit, die Einheit, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Einigkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; v edinosti živeti, Cig.; — 3) die Dürftigkeit, das Elend, Meg.- Mik.
  8. edínščina, f. die Einsamkeit, V.-Cig., Jan.; die Kinderlosigkeit, C.; — das Elend, die Armut, Dict., Cig., Jan., C.; v edinščini živeti, Z.; izza edinščine neredno življenje, Zv.; edinščino trpeti, Jurč.
  9. ednájst, num. = enajst, Mur., Cig., Jan.
  10. ednák, adj. = enak, Mur., Jan.
  11. edníca, f. 1) der Einser, Mur., Jan.; der Einer, (jednica) Cel. (Ar.); — 2) ednice, die Unionen ( math.), Cig. (T.); — die Einheit: dolgostna e., die Längeneinheit, Cig. (T.); davkovna, colna e., die Steuer-, Verzollungseinheit, DZ.
  12. ednína, f. die Einzahl, der Singular ( gramm.), Jan., Cig. (T.), nk.
  13. ednı̑nski, adj. singularisch, Navr. (Let.).
  14. ednǫ́k, adv. = enok, ogr.- C.
  15. edūkt, m. po kemični poti izločena tvarina, das Educt ( chem.), Cig. (T.).
  16. efēkt, m. učinek, der Effect, Cig. (T.).
  17. efemerīda, f. astronomische Tafel, die Ephemeride, Cig. (T.).
  18. ȇgriš, m. = agres, ogr.- Valj. (Rad).
  19. èh, interj. vzklik, ki izraža nevoljo: eh, pusti me!
  20. èj, interj. = eh: ej, vrag, pa že blodi kdo tu okoli, LjZv.; ej, saj je dejal doktor, da se ni bati, LjZv.; traun: ej, da je res, es ist traun wahr! Cig.; ej res! traun! Jan.; — ei! Cig., Jan.
  21. eklekticīzəm, -zma, m. izbiranje raznih modroslovnih naukov iz raznih sistem, der Eklekticismus ( phil.), Cig. (T.).
  22. eklīptika, f. dozdevna solnčna pot na nebesnem obloku, die Ekliptik.
  23. éklọ, n., Dalm. (Predg.), pogl. jeklo.
  24. eksāktən, -tna, adj. natančen, exact: eksaktna znanstva, exacte Wissenschaften, Cig. (T.).
  25. ekscelēncija, f. odlikovalen naslov, die Excellenz, Jan., nk.; — prim. vzvišenost.
  26. ekscēntričən, -čna, adj. excentrisch ( math., astr.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — prim. izsreden.
  27. ekscēntričnost, f. die Excentricität, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  28. eksegēza, f. razlaganje, die Exegese, Cig. (T.).
  29. eksekúcija, f. posilna izvršba kake razsodbe, die Execution.
  30. eksekūtor, -rja, m. izvrševavec, der Executor.
  31. eksemplār, m. das Exemplar; — prim. izvod.
  32. elce, n. die Handhabe, Meg.; — prim. helce.
  33. elegāntən, -tna, adj. izboren in vkusen, elegant, Cig. (T.), nk.
  34. elegāntnost, f. die Eleganz, Cig. (T.), nk.
  35. elēgičən, -čna, adj. milotožen, elegisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  36. elegı̑jski, adj. elegiji primeren, elegisch, Cig., Jan.
  37. elēktričən, -čna, adj. elektrisch; električna iskra; električna ločba, die Elektrolyse, Cig. (T.).
  38. elēktričnost, f. die Elektricität (als Eigenschaft), Cig. (T.).
  39. elēktrika, f. die Elektricität (als Materie), Cig., Jan., Cig. (T.); e. vzbujena z dotikanjem (po dotiku), Berührungselektricität, e. vzbujena z drgnjenjem, Reibungselektricität, e. vzbujena s toploto, Thermoelektricität, razdelbna e., die Vertheilungselektricität, Cig. (T.).
  40. elektrodināmika, f. medsebojno vplivanje električnih tokov, die Elektrodynamik, Cig. (T.).
  41. elektrolīza, f. električna ločba, die Elektrolyse, Cig. (T.).
  42. elektromagnetīzəm, -zma, m. vplivanje elektrike na magnetizem, der Elektromagnetismus, Cig. (T.).
  43. elemēnt, m. prvotna sestavina, das Element, ( math., phys.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — prim. prvina.
  44. elementārən, -rna, adj. začeten, Elementar-, Cig. (T.), nk.
  45. elīptičən, -čna, adj. pakrožen, elliptisch, Cig. (T.), nk.
  46. elīzij, m. podzemeljski raj pri starih Grkih, das Elysium, Cig.
  47. elízija, f. izpah, die Elision ( gramm.), Cig. (T.).
  48. eminēncija, f. odlikovalen naslov: die Eminenz, Cig., Jan.; — prim. prevzvišenost.
  49. empīričən, -čna, adj. opirajoč se na izkušnjo, empirisch, Cig. (T.), nk.
  50. enačȃj, m. das Gleichheitszeichen, Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  51. enȃčba, f. die Gleichung ( math.), Cig. (T.); enačbo postaviti, sestaviti, die Gleichung ansetzen, Cig. (T.); osnovna e., die Fundamentalgleichung, Cig. (T.); razstavna, sestavna e., analytische, synthetische Gleichung, Cig. (T.).
  52. enȃčbən, -čbəna, adj. Gleichungs-: enačbeni členi, die Glieder der Gleichung, Cig. (T.).
  53. enȃčək, -čka, m. das Aequivalent: pristojbinski e., nk.
  54. enáčenje, n. die Gleichstellung, die Gleichmachung, Cig.
  55. enáčica, f. das Pendant, das Seitenstück, Cig. (T.).
  56. enačílọ, n. 1) der Vergleichungspunkt, Cig.; — 2) der Egalisator ( mech.), h. t.- Cig. (T.).
  57. enáčiti, -ȃčim, vb. impf. gleichstellen: e. koga komu, Cig., Jan., Cig. (T.); — gleichmachen, Cig. (T.); smrt nas vse enači, Cig.; — e. se komu, sich jemandem gleichstellen, gleichdünken, Cig.
  58. enȃčki, adv. gleichfalls, Mur.
  59. enȃčnik, m. das Gleichheitszeichen, Cig., C.
  60. enajstę̑r, num. eilf, eilferlei; — prim. četver.
  61. enajstíca, f. der Eilfer, die Eilf, Cig., Jan.
  62. enájstič, adv. zum eilftenmale, eilftens.
  63. enájstkrat, adv. eilfmal.
  64. enák, adj. von einerlei Beschaffenheit, einerlei, gleich; svet je bil vselej enak, Kast.; ni mu enacega, keiner gleicht ihm, ist ihm zu vergleichen, Cig.; enako, auf gleiche Weise.
  65. enakocẹ̀n, -cẹ́na, adj. von gleichem Werte (al pari), Cig. (T.).
  66. enakocẹ́nost, f. die Gleichwertigkeit, die Parität, Jan., Cig. (T.).
  67. enakǫ̑ča, f. = enakost, C.
  68. enakočútən, -tna, adj. gleichfühlend, Cig.
  69. enakodẹ́łən, -łna, adj. gleichtheilig, Jan.; isomer ( chem.), Cig. (T.).
  70. enakodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, Cig., Jan., M.
  71. enakodȗšje, n. der Gleichmuth, Cig., Jan.
  72. enakodúšnost, f. der Gleichmuth, Mur., Cig., Jan.
  73. enakoelēktričən, -čna, adj. gleichnamig elektrisch, Cig. (T.).
  74. enakoglásən, -sna, adj. gleichklängig, gleichstimmig, Cig., Jan.
  75. enakoglȃsje, n. der Gleichklang, der Gleichlaut, Cig., Jan.; die Paronomasie, Cig. (T.).
  76. enakokǫ́tən, -tna, adj. gleichwinkelig, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  77. enakokràk, -kráka, adj. gleichschenkelig, gleicharmig, Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  78. enakokrı̑łəc, -łca, m. enakokrilci, Gleichflügler, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  79. enakolẹ̑tnica, f. (črta) e., die Isothere, Cig. (T.).
  80. enakolíčən, -čna, adj. analog, C.
  81. enakomę́rən, -rna, adj. gleichmäßig, Mur., Cig., Jan., nk.
  82. enakomę̑rje, n. das Ebenmaß, das Gleichmaß, Cig. (T.), C.
  83. enakomę́rnost, f. die Gleichmäßigkeit, Mur., Cig., Jan.
  84. enakomísəłn, -səłna, adj. gleichgesinnt, Jan.
  85. enakomísəłnost, f. die Gleichgesinntheit, Jan., Cig. (T.).
  86. enakomı̑šljenik, m. = enomiselnik, nk.
  87. enakomǫ́čən, -čna, adj. = istomočen, isodynamisch, Cig. (T.).
  88. enakonǫ́čən, -čna, adj. Aequinoctial-, Cig., Jan.
  89. enakonǫ̑čje, n. das Aequinoctium, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  90. enakoǫ́gəłn, -gəłna, adj. gleicheckig, Cig. (T.).
  91. enakopìs, -písa, m. das Pare, C., DZ.
  92. enakorámən, -mna, adj. gleicharmig, Cig. (T.).
  93. enakoramę̑n, adj. gleicharmig: enakoramena vaga, gleicharmige Wage, DZ.
  94. enakorameníca, f. enakoramena vaga, DZ.
  95. enakoròb, -rǫ́ba, adj. gleichkantig, Cig. (T.), C.
  96. enakorǫ́dən, -dna, adj. ebenbürtig, Jan.
  97. enakorǫ̑dnik, m. der Ebenbürtige, Cig.
  98. enakorǫ́dnost, f. die Ebenbürtigkeit, Cig., Jan.
  99. enakosı̑lje, n. das Gleichgewicht der Kräfte, Cig. (T.).
  100. enákost, f. die Gleichheit; moje enakosti, meinesgleichen, C.

   38.501 38.601 38.701 38.801 38.901 39.001 39.101 39.201 39.301 39.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA