Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (38.701-38.800)

  1. drugȃče, adv. = drugač, Jan., nk.
  2. drugáčən, -čna, adj. anders beschaffen; ves d. je zdaj.
  3. drugáčeši, adj. = drugačen, Habd.- Mik.
  4. drugáčešnji, adj. = drugačen, Z.
  5. drugȃči, adv. = drugač, Meg., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm.
  6. drugȃčica, f. die Variante: d. te povesti, Pjk. (Črt.).
  7. drugačiji, adj., C., pogl. drugačen; ("drugačije" volje, Krelj).
  8. drugáčiši, adj. = drugačen, Mik.
  9. drugáčiti, -ȃčim, vb. impf. ändern, C.
  10. drugáčnost, f. die verschiedene Beschaffenheit.
  11. drugákọ, adv. = drugač, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Krelj, Nov.
  12. drugákšən, -šna, adj. = drugačen, Cig., Notr.; sonstig, Mur.
  13. drugȃm, adv. anderswohin.
  14. drugár, -rja, m. = drug 1), Vrt.; — stsl., hs.
  15. drugaríca, f. 1) die Genossin, C.; — 2) podoba d., das Seitenstück, das Pendant, Cig. (T.); — hs.
  16. drȗgda, adv. = drugdaj, Mik., C.
  17. drȗgdaj, adv. sonst, anderemale, Guts., Cig.
  18. drȗgdẹ, adv. = drugdi, anderswo, Alas., Cig., C., Rec., nk.
  19. drugdẹ̑j, adv. = drugdi, Hip. (Orb.).
  20. drȗgdi, adv. anderswo, Meg., Dict., Mur., Cig., Boh., Trub., Dalm., Kast., Jsvkr., Jap., ogr.- C., nk.
  21. drugẹ̑, adv. = drugej, drugde, Met.
  22. drúgəc, -gca, m. der Zweite, C.; der Zweitgeborne, Mur.; der zweite Schwarm desselben Bienenstockes, M., Gol., Valj. (Rad); — ti si moj drugec, du bist mein zweites Ich, Cig.
  23. drugec, adv. = drugod: od drugec = od drugod, vzhŠt.; (iz: druged [drugod], Mik.).
  24. drugẹ̑j, adv. = drugje, Mur., Cig., Jan.
  25. drúgica, f. die Zweitgeborne, Z.
  26. drȗgič, adv. zum zweitenmale; ein anderesmal wieder, Cig., C.; — zweitens.
  27. drúgičnji, adj. zweitmalig: drugičnja izkušnja, Ravn.; drugičnje, zum wiederholtenmale, Ravn.- C.
  28. drúgikrat, adv. = drugi krat, zum zweitenmale; — ein anderesmal ( nam. drugkrat); druge krate, anderemale, sonst.
  29. drúginja, f. = družica 1), C.
  30. drugjẹ̑, adv. anderswo.
  31. drugle, adv., C., pogl. drugde; ( prim. "drgli", Polj., "drgle", Črniče [ Goriš.]).
  32. drugleh, adv., C.; pogl. drugde.
  33. drugọ̑č, adv. 1) zum zweitenmale, ein anderesmal wieder; — 2) = k letu, ob letu, Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
  34. drugọ̑čən, -čna, adj. = drugokraten, C.
  35. drugǫ̑d, adv. an anderen Punkten, Orten, auf einem anderen Wege, auf anderen Wegen, anderwärts, anderswo herum; po drugod, an anderen Orten; od drugod, anderswoher.
  36. drugǫ̑di, adv. = drugod, C.
  37. drugǫ̑dleh, adv., nam. drugod, pri Idriji.
  38. drugǫ́dnji, adj. anderwärtig (pravilno nam. drugoten, Cig.).
  39. drugogórən, -rna, adj. Flötz-, drugogorni vapnenec, der Flötzkalk, Cig. (T.).
  40. drugogọ̑rje, n. das Flötzgebirge, Cig. (T.).
  41. drugojezíčən, -čna, adj. eine andere Sprache redend, anderssprachig, nk.
  42. drúgokrat, adv. = drugikrat, Mur.
  43. drugokrátən, -tna, adj. abermalig, zweitmalig, Mur.
  44. drugonárodnik, m. der einer anderen Nation Angehörige, nk.
  45. drugopìs, -písa, m. das Duplicat, C.
  46. drugorę́dən, -dna, adj. zweiten Ranges: drugoredna država, SlN.; — secundär, Cig. (T.).
  47. drugorǫ̑dəc, -dca, m. = drugonarodnik, SlN.
  48. drugorǫ́dən, -dna, adj. einer anderen Nation angehörig, Raič (Slov.); drugorodni del škofije, Cv.; — fremdartig, Cig.
  49. drugorójen, -jéna, adj. zweitgeboren, Cig., Jan., M., nk.
  50. drugorojénəc, -nca, m. der Zweitgeborne, Jan.
  51. drugosǫ́rtən, -tna, adj. von anderer Art, M.
  52. drugospółən, -łna, adj. von anderem Geschlecht, C.
  53. drugostránski, adj. zur anderen Seite gehörig, anderseitig, Cig., nk.
  54. drugošọ̑ləc, -lca, m. ein Schüler der zweiten Classe, der Secundaner, Cig., Jan., C., nk.
  55. drugótən, -tna, adj. secundär; Neben-, Cig., Jan., Cig. (T.); drugotni naglas, der Nebenton, d. pojem, der Nebenbegriff, d. tok, der Nebenstrom, der Inductionsstrom, d. rek, der Nebensatz, d. del reka, der Nebensatztheil, Cig. (T.).
  56. druhȃł, f. eine Volksmenge; — ( nav. zaničlj.) der Pöbelhaufe, der Pöbel, das Gesindel.
  57. druhȃłca, f. dem. druhal: mlada druhalca (otrok), Ravn.
  58. druhȃłən, -łna, adj. Pöbel-: druhalna vlada, die Ochlokratie, Jes.
  59. druhȃłski, adj. pöbelhaft, V.-Cig.
  60. druīd, m. galski duhovnik, der Druide.
  61. drújec, -jca, m., M., Cig., Kr., pogl. drugec.
  62. drùm, drúma, m. 1) der Rest eines Schusterdrahts, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Halm, C.; — prim. nem. ein Trumm ( z. B. von einem Seile), Levst. (Rok.).
  63. drumbljáti, -ȃm, vb. impf. schnurren: mačka drumlja, ogr.- Valj. (Rad); — prim. dromljati.
  64. drȗmək, -mka, m. dem. drum, Rib.- M.
  65. drȗmlja, f. die Schalmei (sampogna), Alas.; — prim. dromlja.
  66. drúščina, f. die Gesellschaft; v druščini se je pomenkovala nesramno, LjZv.; druščino komu delati, jemandem Gesellschaft leisten, Svet. (Rok.).
  67. drȗzga, f. Zerquetschtes ( z. B. zerdrückte Rüben als Schweinefutter), vzhŠt.- C.; — pogl. drozga.
  68. drȗzgalica, f. = drozgalica, brozga, Notr., Levst. (Rok.).
  69. drȗzgati, -am, vb. impf. (etwas Weiches) zerdrücken, quetschen, Mik., Dol., Št.; — konj po koritu druzga (nagt), Gor.- Mik.; — pogl. drozgati.
  70. druzgoláti, -ȃm, vb. impf. = drozgati, C.
  71. drúža, f. die Genossin, C.; — die Ehegenossin, V.-Cig., Jan.; ("takó mož imenuje ženo, kadar se lepo gledata", Levst. [Nauk 170]), Al' predrago 'maš obljubljeno? Družo al' zaročeno? Npes.- Vod. (Pes.).
  72. družábən, -bna, adj. die Gesellschaft betreffend, Gesellschafts-, social, Jan., nk.; razmere v družabnem in državnem življenju, Jurč.; stebri našega družabnega življenja, Str.; družabne čednosti, Cv.; — einer Gesellschaft, einem Vereine angehörig: verni družabni ( nam. družabniki), Slom.
  73. družȃbnik, m. 1) der Gesellschafter: bil je blaga duša, vesel družabnik, Str.; — 2) das Gesellschafts- oder Vereinsmitglied, Jan., Levst. (Nauk).
  74. drȗžba, f. 1) = druščina, die Gesellschaft; vesela d., lustige Gesellschaft; — verska d., eine Glaubensgesellschaft, nk.; — die Gemeinschaft, Mur., Cig., Jan.; d. zakonska, d. svetnikov, Cig.; — 2) = društvo 1), die Gesellschaft, der Verein, Cig., Jan.; kmetijska družba, die Ackerbaugesellschaft; delničarska d., die Actiengesellschaft, DZ.; bankovna d., die Bankgesellschaft, DZ.; — tudi: družbà, Kr.- Valj. (Rad).
  75. družbàn, -ána, m. = družabnik, Jan., Slom.
  76. družbȃnj, m. der Brautführer, Št.- Mur., Cig., Danj.- Mik.
  77. družbę̑n, adj. = družaben, Cig.; družbeni račun, die Gesellschaftsrechnung, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — hs.
  78. družbę̑nik, m. = družabnik, das Gesellschafts- oder Vereinsmitglied, Cig., C., nk.; — hs.
  79. družbína, f. = družba, Jan., C.; — hs.
  80. družbı̑nski, adj. Gesellschafts-, social, nk.
  81. drúžčən, -čna, adj. = družen 2), M.
  82. drȗže, -eta, n. 1) der Genosse, der Gefährte, Cig., Jan., Mik.; — 2) der Brautführer, C.; der Begleiter der Brautjungfer, C.; — 3) der Ehegenoss, Cig., C.; = zakonski mož ali žena, Dict.; očaki so za svoja zakonska družeta ino otroke iz srca žalovali, Trub.; ona je tvoje druže, Dalm.; Preljubo moje druže, Npes.-Vraz; zakonski so s svojimi družeti plesali, Kres; — tudi m.: Si prišel, druže pravi moj? Npes.- Vod. (Pes.); Ladin druže, Vod. (Pes.).
  83. drȗžəc, -žca, m. 1) dem. drug; der Gefährte, C., Z.; der Mitarbeiter, der Geselle, C., Z.; — der Brautführer, C.; — 2) = drugec, drugi roj istega panja, Levst. (Beč.).
  84. drȗžej, m. 1) der Genosse, der Gefährte, C., Z.; Pridite angelci, Vi nebeški družeji, Slom.; — 2) der Ehegemahl, Mur., Valj. (Rad).
  85. drúžən, -žna, adj. 1) gesellschaftlich, gesellig, Cig., Jan., C.; družno življenje, das gesellige Leben, Cig. (T.); — gemeinschaftlich, C.; družno delati, Zv.; družno podpisane države, die mitunterzeichneten Mächte, DZ.; — 2) die Gesellschaft liebend, gesellig; d. človek, Svet. (Rok.); družen človek ljubi družbo, DSv.
  86. drúženje, n. die Gesellung, Cig.; d. s kom, der Umgang, Cig.
  87. družíca, f. 1) die Gefährtin, die Gesellschafterin, Mur., Cig., Jan., Dalm.; — zakonska d., die Ehegenossin, Mur., Cig.; — 2) die Begleiterin der Braut, die Brautjungfer, die Kranzeljungfer; družice in drugovi, Škrinj.
  88. družíčiti, -ı̑čim, vb. impf. = družičevati, Cig.
  89. družíłən, -łna, adj. vereinigend, Cig.
  90. družı̑łnik, m. der Instrumental ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.).
  91. družílọ, n. das Vereinigungsmittel, nk.
  92. družína, f. 1) die Hausgenossen, Mur., Cig.; — 2) die Familie; veliko družino imeti; za družino skrbeti; — 3) das Gesinde, die Dienerschaft; veliko družine imeti; z družino jesti, mit den Leuten essen; devetero družine, neun Dienstboten, Cig.; družina mu je nezvesta; pa tudi: družina so mu nezvesti, Met.- Mik.
  93. družínčad, f. = družina 3), LjZv.
  94. družínče, n. der Dienstbote; četvero družinčet.
  95. družı̑nəc, -nca, m. 1) der Hausgenosse, C.; — 2) = družinče, Jan.
  96. družínica, f. dem. družina; kleine Familie, M.
  97. družı̑nski, adj. 1) Familien-, Cig., Jan.; — 2) Dienstboten-, Gesinde-; družinska soba.
  98. drúžiti, drȗžim, vb. impf. gesellen, vereinigen, verbinden, Mur., Cig., Jan.; s seboj d., involvieren, Levst. (Pril.); — d. se s kom, mit jemandem Umgang haben; volk se z volkom druži, gleich u. gleich gesellt sich gern, Cig.; d. se telesno, sich begatten, Cig., Jan.; — d. se z lenobo = len biti, Vrt.
  99. družjè, n. = druže: zakonsko družje, Levst. (Pril.); Žena je družje vmorila, Npes.- Kres.
  100. drúžkinja, f. die Gefährtin, Hal.- C.

   38.201 38.301 38.401 38.501 38.601 38.701 38.801 38.901 39.001 39.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA