Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (38.601-38.700)

  1. drǫ́gniti, drǫ̑gnem, vb. pf. (mit einer Stange) stoßen, Z., Pohl. (Km.).
  2. drǫ̑k, m. der Stößel, der Traubenstößel, C.
  3. drǫ́kałnik, m. der Stößel, Hip.
  4. drǫ́kati, drǫ̑kam, vb. impf. stoßen, C., BlKr.; z nogo d., stampfen, C., Dalm.; — stoßend quetschen, C., BlKr.
  5. drǫ́kniti, ** drǫ̑knem, vb. pf. stoßen, C.
  6. drom, m. der Schauder, M., C., Z.; — prim. drmati.
  7. dromedár, -rja, m. das Dromedar (camelus dromedarus), Erj. (Ž.).
  8. dromiti, -im, vb. impf. schaudern machen, C., Z.; človeka strah dromi, Z.
  9. drọ̑mlja, f. das Brummeisen, die Maultrommel, Cig., M.; = pl. dromlje, Cig.; — iz nem. Trommel.
  10. dromlják, m. če meljemo na dromljak, dobimo slabšo moko, ker ni čista od otrobov, Tolm.- Štrek. (Let.); nam. drobnjak?
  11. drọ̑mljati, -am, vb. impf. das Brummeisen schlagen, Cig.; mačka dromlja (schnurrt), Gor.; — prim. dromlja.
  12. drǫ̑ncati, -am, vb. impf. schütteln, C.; — prim. drncati.
  13. drǫ̑p, m. = droplja, Cig., Frey. (F.); — češ.
  14. dropa, f. die Hülse der ausgepressten Weinbeere, Cig.; — prim. tropine in hs. drop (istega pomena).
  15. drǫ̑plja, f. die Trappe, Cig., Jan.; — velika d., die große Trappe (otis tarda), Erj. (Ž.); mala d., die Grieltrappe (otis tetrax), Cig.; — hs. iz nem. Trappe.
  16. drǫ́səlj, -slja, m. = dreselj, dresen, C., ogr.- Raič ( Kol.).
  17. drǫ̑tar, -rja, m. der Drahtzieher, C.
  18. drotę̑n, adj. = draten, Vest.
  19. drǫ́zati, drǫ̑zam, vb. impf. 1) stoßen, Žabče- Erj. (Torb.); grozdje d. = tlačiti, Dol.; — 2) einsinken (im Koth, Schnee), Rez.- C.; sneg se droza, man sinkt im Schnee ein, C.
  20. drǫ̑zd, m. = drozg, Erj. (Ž.).
  21. drǫ̑zg, m. die Singdrossel (turdus musicus); beli d., die Weindrossel (turdus iliacus), Cig.; črni d., die Amsel, Cig.
  22. 1. drǫ̑zga, f. die Maische, Jan., DZ., C.; etwas Zerquetschtes, z. B. Obst, Z.; — der Koth: drozga je, es ist kothig, M.
  23. 2. drǫ̑zga, f. der Rindschmalzsatz, C.; — pogl. troska.
  24. drozgáč, m. 1) der Maischer, DZ.; — 2) = drskač, die Misteldrossel, Frey. (F.).
  25. drǫ̑zgalica, f. die Maische, Cig., C., DZ.
  26. drǫ̑zgaličən, -čna, adj. Maisch-: drozgalični prostor, der Maischraum, DZ.
  27. drozgaličnják, m. der Maischbehälter, DZ.
  28. drǫ̑zgałnik, m. das Maischholz, Cig.
  29. drozgálọ, n. der Pantscher, Cig.
  30. drǫ̑zgati, -am, vb. impf. maischen, quetschen, etwas Weiches zerdrücken, Cig., Jan., C., Dol.; grozdje d., Cig.; s kolom drozgati kaj, Savinska dol.
  31. drozgẹ̑la, f. die Rosendrossel (gracula rosea, turdus roseus), Frey. (F.).
  32. drozgomẹ̑snica, f. die Einmaischkammer, DZ.
  33. drožár, -rja, m. = drožjar, der Hefenhändler, Cig., Jan.
  34. drožárnica, f. die Hefenfabrik, DZ.
  35. dróžast, adj. heficht, Cig.
  36. drȏžci, m. pl. kar vino skozi veho iz soda izmeče, kadar vre, die Spundhefen, jvzhŠt.
  37. droždžę̑, f. pl. = drožje, vzhŠt., ogr.- Mik.
  38. droždžę́nka, f. = droženka, kajk.- Valj. (Rad).
  39. drožę̑, f. pl. = drožje, Cig., Mik.
  40. drǫ̑žəc, -žca, m. dem. drog, Valj. (Rad).
  41. dróžən, -žna, adj. Hefen-, Jan.
  42. droženíca, f. droženka, Mur., C.
  43. drožę́nka, f. der Gelägerbrantwein, Bes., Št.
  44. drožı̑, f. pl. = drožje, Cig., Jan., Met., Dol.; droži so v dnu soda zbrane, DSv.
  45. 1. drožíca, f. das Sauerteiglaibchen, Mur., Cig., C.; olovne drožice, der Pressgerm, Dol.
  46. 2. drǫ́žica, f. neka riba v Ipavi, Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. droga, androga.
  47. drožíti, -im, vb. impf. die Fähr- oder Ruderstange gebrauchen, Cig.
  48. dróžja, f. 1) der Pressgermlaib, Valj. (Rad); — 2) drožję̑, gen. -žı̑j, -žjá, f. pl. die Hefen; izpiti drožje, Trub.; na drožjah ležati, Dalm.; vino, v katerem ne drožij, ("drožji"), Dalm.
  49. dróžjast, adj. = drožnat, Kast. (W.).
  50. drožjíca, f. = 1. drožica, Cig.; iz drožij ("drožji") vzeti, Dict., Valj. (Rad).
  51. drožnàt, -áta, adj. Hefen-, hefig, Cig., Jan.; drožnat kruh, das Hefenbrot, drožnata potica, der Hefenkuchen, V.-Cig.
  52. drožník, m. 1) = drožnjak, Cig.; — 2) = droževec, droženka, Cig.
  53. drožnják, m. der große, unterste Zapfen am Fass, C., Št.
  54. drožnjàt, -áta, adj. = drožnat, C.
  55. drpȃjsati, -am, vb. impf. = drpati, Glas.
  56. drpáliti, -im, vb. impf. 1) = drpati, drapati: cel dan drpali ( n. pr. pili, žaga), Gor.; — 2) schwerfällig gehen, Notr.; — 3) schleppen, Cig., Jan.
  57. dŕpati, dȓpam, -pljem, vb. impf. = drapati, C., Z.
  58. 1. dŕsa, f. 1) die Eisbahn, die Schleifbahn, Cig., Jan., Dol.; — 2) die Holzriese, C., Z.; — 3) die von den Rädern auf der Straße gebildete Furche: zavore globoke drse vrezujejo v cestišče, Levst. (Cest.); — 4) der Streifen: (črna suknja) ima bele drse, Gor.- M.
  59. 2. dŕsa, f., Cig., C., pogl. driska.
  60. drsáč, m. der Eisläufer, der Schlittschuhläufer, Cig.
  61. dŕsalica, f. 1) der Schlittschuh, DZ.; — 2) die Eisbahn, Cig., Jan.
  62. dȓsałnica, f. 1) die Eisbahn, Cig., Jan.; — 2) die Riese, Cig.
  63. drsálọ, n. der Schlittschuh, C.
  64. dȓsati, dȓsam, -šem, vb. impf. schleifen, Mur.; schleifend ziehen, C.; schaben, C.; — d. se, gleiten, glitschen, rutschen; po ledu se d.
  65. drsẹ́ti, -ím, vb. impf. gleiten, glitschen: nit drsi predici izpod prsta, Jurč.; drsi, es ist schlüpfrig, SlN.
  66. drsíkati se, -kam, -čem se, vb. impf. = drsati se (po ledu), Mik.
  67. dȓsk, m. 1) der Glitsch, Cig.; — der Schleifer (in der Musik), V.-Cig.; — 2) das Geknister, Mur.
  68. dȓska, f. = drsk 2), M.
  69. drskáč, m. die Misteldrossel, Cig., Frey. (F.); — prim. drozgač, dreskač.
  70. drskȃłnica, f. = brizgalnica, C., Vod. (Izb. sp.).
  71. dȓskanje, n. 1) das Schleifen auf dem Eise; — 2) das Knistern, das Schnarren, Cig., M.
  72. dȓskati, -am, vb. impf. 1) glitschen, rutschen, M.; d. se, auf dem Eise schleifen, C.; — 2) knistern, Mur.; schnarren, Jarn., Cig.; — 3) spritzen, Cig., Jan.
  73. dȓskəc, -əca, m. der Ampfer (rumex pratensis), Ajdovščina- Erj. (Torb.).
  74. drskèt, -ę́ta, m. das Geknister, Z.
  75. drsketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) (auf dem Eise) schleifen, C.; — 2) knistern, Jan.
  76. dȓsklja, f. die Klystierspritze, V.-Cig., Vod. (Bab.).
  77. drskljáti, -ȃm, vb. impf. 1) knistern, Jan.; — 2) klystieren, C.
  78. dŕskniti, dȓsknem, vb. pf. 1) glitschen, Z.; — 2) spritzen, Cig.
  79. drskótəc, -tca, m. der Ampfer (rumex p.), Štrek.
  80. dȓsnik, m. die Wagenschleife, Nov.
  81. dŕsniti, dȓsnem, vb. pf. 1) gleiten, rutschen, Cig., C.; — streifen, Cig.; — 2) — einen schnarrenden Laut hervorbringen, C.
  82. dŕsteł, m. eine Art Schiefer, Štrek.
  83. dŕstelj, m. = drstev 2), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  84. dŕsten, m. = drstelj, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  85. drstílọ, n. = drstitev, Jan.
  86. drstíti se, -ím se, vb. impf. streichen, laichen; ribe se drstijo; — pogl. drestiti se.
  87. drstníca, f. 1) der Laichfisch, C., Svet. (Rok.); — 2) der Näsling (chondrostoma nasus), Zidani Most- Erj. (Torb.).
  88. dȓšč, m. = drskač, dreskač, Vranja v Istri- Erj. (Torb.).
  89. dȓščica, f. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Gradišče na Ipavi- Erj. (Torb.).
  90. drtína, f. = drobtina, die Brosame, das Brösel, ogr.- C.; der Brocken, das Bruchstück, Fr.- C., vzhŠt.; — nekatere drtine časa, einige Augenblicke, C.; — pl. drtine, das Sägemehl: z drtinami zadelan, mit Sägemehl eingefüttert, DZ.
  91. drtı̑nčica, f. dem. drtinka, vzhŠt.
  92. drtínica, f. dem. drtina; solnčnemu prahu podobna d., SlN.
  93. drtı̑nka, f. dem. drtina, vzhŠt.
  94. drtı̑nščica, f. eine Art bitteres Pflanzengewächs, C.; (morda: das Ruhrkraut [gnaphalium], Z.).
  95. drtjè, n. 1) das Reißen, C.; — das Schinden, Cig.; — das Quälen, Valj. (Rad); — 2) das Grimmen, die Kolik, Meg., Dict.; drtje imeti, Dalm.
  96. drȗčkati, -am, vb. impf. zerdrücken, quetschen, C., jvzhŠt.
  97. drȗg, m. 1) der Genosse, der Gefährte, Mur., Cig., Jan., nk.; der Compagnon, Cig., Jan.; — 2) der Brautführer, Hip., Mur., Cig., Jan., Kr.; Bliže bliže jezdi Šumar, Bliže bliže njega drug, Npes.-K.; družice in drugovi, Škrinj.
  98. drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat ( math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz ( math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [ Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).
  99. drúga, f. die Brautführerin, Cig., Jan.
  100. drugȃč, adv. anders, sonst, widrigenfalls; molči, drugač boš tepen.

   38.101 38.201 38.301 38.401 38.501 38.601 38.701 38.801 38.901 39.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA