Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (38.301-38.400)

  1. drẹ́čən, -čna, adj. corpulent, robust, gedrungen, Mik., vzhŠt.- C.
  2. drefljȃnje, n. das Traben, Trub. (Post.).
  3. drefljáti, -ȃm, vb. impf. traben, C.; pogl. drepljati.
  4. drę̑g, m. der Stoß mit einem länglichen Gegenstande, der Stupf, Cig.
  5. dregȃj, m. s čimer se drega, n. pr. rog, C.
  6. drę́gati, drę̑gam, vb. impf. ad dregniti; mit einem länglichen Gegenstande stoßen, stupfen; s kolom d. v sršenovo gnezdo; v ogenj d., das Feuer schüren, Cig.; vol drega, der Ochs stößt, C.
  7. drę̑gəc, -gca, m. = dreg, Jarn., M.
  8. drę́gəlj, -glja, m. kol, s katerim se drega, C.
  9. drę̑gljaj, m. = dreg, Jan., DZ., Nov., nk.
  10. drę́gniti, drę̑gnem, vb. pf. mit einem länglichen Gegenstande einen Stoß versetzen, stupfen; v oko d. koga s klinčkom; s pestjo koga d., jemandem einen Fauststoß geben, Cig.; d. sovražnika s konja, herabstechen, C.; ako se človek stegne, v dan dregne, (tako pravijo po leti, kadar je jako kratka noč), Notr.- Let.
  11. dregòt, -óta, m., pogl. drgot, Mik., Valj. (Rad).
  12. 1. drẹ̀k, drẹ́ka, m. die Corpulenz, C.
  13. drekȃnje, n. preprosto, grdo govorjenje ( die Anwendung des Wortes "drek"): pesmi polne drekanja, Preš.
  14. drekáti, -ȃm, vb. impf. preprosto, grdo govoriti ( das Wort: "drek" im Munde führen): Tam, kjer po stari šegi še drekajo, Preš.
  15. drẹ̑m, m. 1) der Schlummer, Habd.- Mik., Mur., Jan., Cig. (T.); — 2) die Schläfrigkeit, kajk.- Valj. (Rad); — 3) der Schlaftrunk, kajk.- Valj. (Rad); — tudi: drẹ́m, Valj. (Rad).
  16. drẹmák, m. der Schläfrige, SlN.
  17. drẹ́malica, f. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), SlGor.- C.
  18. drẹmalíšče, n. die Schlummerstätte, Cig.
  19. drẹmálọ, n. der Schlafhans, Cig., Valj. (Rad).
  20. drẹ́manje, n. das Schlummern; tudi: dremȃnje, Cv.
  21. drẹ̑mar, -rja, m. der Schläfrige, ogr.- C.
  22. drẹ̑marica, f. die Schläfrige, ogr.- C.
  23. drẹ́mati, -mam, -mljem, vb. impf. kleine Augen machen, daran sein einzuschlafen, schlummern; vsi že dremljemo: pojdimo spat! — tudi: dremlje se mi, es schläfert mich.
  24. drẹ̑mək, -mka, m. der Schlummer, Cig., Vrt.
  25. drę́məlj, -mlja, m. der Prügel, Cig., C.; — prim. bav. tremel, stvn. dremil, Levst. (Rok.).
  26. drẹ́mən, -mna, adj. schläfrig, vzhŠt.- C.
  27. drẹ̑mež, m. 1) der Schlaftrunkene, C.; — 2) der Schlummer, Cig., Jan., C.; — 3) die Schläfrigkeit, Cig.; — die Lethargie, Cig. (T.); splošni d., Zv.
  28. drẹ̑mlja, f. 1) schläfriges Weib, Gor.; — 2) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.; — 3) ein Zeichen aus Lappen, das der Schafhirt auf seinen Stab bindet, wenn er auf die Alpe zieht, Štrek.
  29. drẹmljȃnje, n. = dremanje, Schönl.- Valj. (Rad).
  30. drẹmljáti, -ȃm, vb. impf. = dremati, Dict.
  31. drẹ́mnost, f. die Schläfrigkeit, die Schlafsucht, ogr.- M.; Bog jim je dal duha dremnosti, ogr.- Valj. (Rad).
  32. drẹmolẹ̀s, -lẹ́sa, m. die Rainweide (ligustrum vulgare), Hal.- C.
  33. drẹmóta, f. 1) die Schläfrigkeit; dremota me ima, der Schlaf kommt mich an, Cig.; njih oči so bile polne dremote, Jap. (Sv. p.); — mrtva d., todesähnlicher Schlaf (torpor), C., Pohl. (Km.); — 2) das früh blühende Labkraut (galium vernum), Medv. (Rok.).
  34. drẹmȏtəc, -tca, m. = dremota, Cig., Jan.; pozno je bilo in dremotec nas je grudil, Glas.
  35. drẹmótən, -tna, adj. schlaftrunken, schläfrig; njih oči so bile dremotne, Jan. (Slovn.); — dan čemeren in dremoten, Erj. (Izb. sp.).
  36. drẹmotíti, -ím, vb. impf. einschlafen machen: zima krči in dremoti prste ubozemu pisavcu, Glas.
  37. drę̑msati, -am, vb. impf. stoßen, C.; rütteln, C.; spečega dremsati in opominjati, naj ne spi, Glas.
  38. drę̑mša, f. = dremšalnik, Cig.
  39. drę̑mšałnik, m. kol z rogljiči na koncu v dremšanje grozdja, Dol.
  40. drę̑mšati, -am, vb. impf. s kolom, ki ima na koncu kake tri rogljiče, grozdje v kadi mestiti in mečkati, quetschen, Dol.
  41. drẹmȗckati, -am, vb. impf. dem. dremati, Valj. (Rad).
  42. drẹmúh, m. kdor rad dremlje, Nov.
  43. drẹmúntati, -am, vb. impf. = dremati ( zaničlj.), Hal.- C.
  44. drẹmúša, f. ženska, katera rada dremlje, Nov.
  45. drẹ̀n, drẹ́na, m. die Kornelkirsche (cornus mascula); — pasji d., divji d., = sviba, psika, der Hartriegel (cornus sanguinea), Z., Medv. (Rok.).
  46. drenāža, f. podzemeljsko odtakanje vode po ceveh, die Drainage.
  47. drẹ̑ncati, -am, vb. impf. = cencati, auf und nieder sich bewegen: plesati je moral, ker so mu jele noge kar same drencati in poskakovati, LjZv.; nachlässig gehen, Z.; im Trab gehen, Z.; — morda nam. dremcati; prim. dremati in drncati.
  48. drẹncljáti, -ȃm, vb. impf. traben, Cig.
  49. drẹ̑nčək, -čka, m. dem. drenək; die Esparsette (onobrychis sativa), Medv. (Rok.).
  50. drẹ̑nək, -nka, m. dem. dren; = dren, Mur., BlKr.- Navr. (Let.); mlečni d., eine Art Wolfsmilch (euphorbia esula), Cig., Medv. (Rok.).
  51. drẹnína, f. = drenulja, Cig.
  52. drẹnjáča, f. = drenova palica, SlN.
  53. drénje, n. 1) das Schinden, Cig.; — 2) das Reißen ( z. B. des Wassers), Cig.; — 3) der Durchfall, Cig.; d. dobiti, Vod. (Izb. sp.); — 4) das Geplärr, Cig.; — prim. drtje.
  54. drèp, drépa, m. der Trab: v drep, im Trabe, Cig.; — iz nem.
  55. drépati, -pam, -pljem, vb. impf. traben, Cig.
  56. drepljáti, -ȃm, vb. impf. goste in majhne stopinje delati, Dol.; — traben, Cig.
  57. drę̑pšati, -am, vb. impf. = dremšati, jvzhŠt.
  58. dresę̑ł, adj. = dreselen, Cig.
  59. dresę́łən, -łna, adj. betrübt, ogr.- Mik.
  60. dreselíti, -ím, vb. impf. betrüben, ärgern, ogr.- Mik.; d. se = žalostiti se, Npes.-Vraz.
  61. drę́səlj, -slja, m. der Knöterich (polygonum), Z., vzhŠt., C.; — prim. dresen.
  62. dresélje, m. der Missmuth, die Traurigkeit, Jan., C., ogr.- M.; dreselje se z veseljem menja, C.
  63. dresę̑łnik, m. der Traurige, C.
  64. dresę́łnost, f. die Traurigkeit, ogr.- Valj. (Rad).
  65. drę́sən, -sna, m. 1) der Knöterich (polygonum persicaria), C., Medv. (Rok.); — pl. dresni, Ampfer (polygoneae), Tuš. (R.); — tudi: das Flohkraut (pulicaria vulgaris), V.-Cig., Glas.; — 2) die noch nicht blühende Rispe am Buchweizen, Cig.; ajda gre v dresen, Gor.- Levst. (Rok.); — 3) der Kamm des Hahnes, Gor.- Levst. (Rok.); — prim. adreselj, redresen.
  66. dreskáč, m. = drskač, drozgač, die Misteldrossel, der Zärrer (turdus viscivorus), Cig., Št.- Kres, Levst. (Nauk).
  67. drẹ̑st, m. das Laichen der Fische: riba gre zdaj na drest ( nam. nrest), Ip.- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).
  68. drẹstíti se, -ím se, vb. impf. laichen, Erj. (Torb.); ( nav. drstiti se).
  69. drẹ́šiti, -im, vb. impf. = razreševati: odvezavati snope pri mlatvi, Tolm.- Štrek. (Let.); — nastalo iz: razdrešiti = razrešiti.
  70. drẹ́ta, f. 1) der Schusterdraht; d. vleči, = schnarchen; — 2) die Spinnradschnur, Hal.- C.
  71. drẹ́ti, dérem, vb. impf. 1) reißen; črevlje d., Cig.; mrežo d., C.; šoto d., Torf ausstechen, Cig.; zobe d., Zähne reißen, ausziehen; — skodle d., Schindeln reißen, Z.; zgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; dere me, ich habe den Durchfall, Cig.; — 2) schinden, die Haut abziehen; na meh d., den Balg abstreifen, so dass er als Schlauch verwendbar ist, Cig.; kravo s svedrom dreti, eine Sache verkehrt in Angriff nehmen, Npreg.- Cig.; — pren. bedrücken, schinden, ta nas dere! der zieht uns aus! Z.; — 3) sich mit großer Gewalt schnell fortbewegen, reißen, reißend strömen; reka dere po pečinah; veter dere, der Wind reißt, Cig.; — rennen, stürzen; veliko sveta dere za njim, viel Volk rennt ihm nach, C.; vse je vkup drlo, alles Volk lief zusammen; sovražniki naprej derejo, die Feinde dringen vorwärts; — d. jo, rennen: to sta jo drla! UčT.; — 4) d. se, kreischend schreien, plärren; sraka, šoja se dere, mačke se dero; ves dan se dere otrok; d. se nad kom, keifen, Cig.; na vse grlo se dreti, aus vollem Halse schreien, Cig., C.
  72. drẹ́tje, n. 1) = drenje 1), das Schinden, M., Z.; — 2) = drenje 4), Cig., Poh.; — pogl. drtje.
  73. dretoh, m. die Kornblume (centaurea cyanus), Št.- C.; (tudi: dretrh, Vransko [ Št.]).
  74. drę́zati, drę̑zam, vb. impf. = dregati; dokler je bil on, ni se nikomur drezalo v oči, Jurč.; v govor d., sich ins Gespräch mengen, Vrtov. (Km. k.); — d. koga, necken, Cig.; — d. koga, jemanden anspornen.
  75. drę́ze, f. pl. = dereze, das Steigeisen, Bolc- Erj. (Torb.), Gor.
  76. drę́zgalica, f. = razhojeno blato, C.; — prim. drozgalica.
  77. drę̑zgati, -am, vb. impf. = drozgati, quetschen, Z., C.
  78. drę́zgniti, drę̑zgnem, vb. pf. patschen: v blato d., C.
  79. drezljáti, -ȃm, vb. impf. dem. drezati, C.
  80. drę́ža, f. neka črešnja, Biljana, Tolm., Erj. (Torb.).
  81. drę́žati, -ím, vb. impf. müßig dastehen, C., Z.; lauern, losen, aufpassen: kaj mi tako na govorice drežiš? C.
  82. drę̑žnik, m. 1) der Mörserstößel, C.; — 2) trapast človek, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  83. drę̑žnja, f. langweiliger Mensch, C.; — prim. drežati.
  84. drežnjálọ, n. = siten človek, Lašče- Erj. (Torb.).
  85. drežnjáti, -ȃm, vb. impf. zudringlich schwätzen, darein reden, C., Z.; murren, unwillig sein: na koga d., Dict., C., Kast.
  86. drgáč, m. der Reiber (orodje), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  87. drgájsati, -am, vb. impf. stark reiben, kratzen, Cig.
  88. drgȃł, f. die Mandel, die Tonsille, Erj. (Som.); — pl. drgȃli, die Drüsengeschwulst im Halse, Skrilje- Erj. (Torb.); ("dergavi", Meg.); — prim. 2. drgati.
  89. drgȃle, f. pl. = drgali, C., M.
  90. drgáłən, -łna, adj. zum Reiben dienend, Reib-, Cig.
  91. drgȃłnik, m. der Reiber (orodje), Jan.
  92. drgálọ, n. 1) der Reiber (orodje), Cig., Jan.; das Reibezeug (bei der Elektrisiermaschine), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) die Flachsraufe, die Riffel, Cig., Nov.; za izmikanje klasja upotrebljuje se navadno drgalo, kakor pri lanu, Vrt.; — 3) der Pflock, an dem sich das Rindvieh auf der Weide reiben kann, C.
  93. drgancẹ́la, f. die Mandel am Halse; pl. drgancele (bolezen) = drgali, Tolm., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  94. drgánec, -nca, m. 1) = drgal, drgancela, Tolm.; pl. drganci, die Mandelgeschwulst, Tolm.; — 2) neka riba, Ip.- Erj. (Torb.).
  95. drgástiti, -ȃstim, vb. impf. stark reiben, kratzen, Jan., C., Mik.; Job je vzel črepino in se je drgastil, Dalm.; — lan d., räufeln, C.
  96. drgášati, -am, vb. impf. = drgašiti, C.
  97. drgáše, f. = greben, die Hechel, die Kratzbürste, C., Z.; — prim. gradaše.
  98. drgášiti, -ȃšim, vb. impf. hecheln, krämpeln: d. volno, C.
  99. 1. dŕgati, dȓgam, vb. impf. 1) reiben, wetzen, Cig., Jan., C.; d. kaj s suho travo, Vest.; veja se ob vejo drga, Pjk. (Črt.); — kobilice in konjički so veselo črčali in drgali, Glas.; — fegen, (drgáti) Mur.
  100. 2. dŕgati, dȓgam, vb. impf. würgen, C.; — prim. zadrgniti.

   37.801 37.901 38.001 38.101 38.201 38.301 38.401 38.501 38.601 38.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA