Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (37.801-37.900)

  1. domẹ́stiti, -mẹ̑stim, vb. pf. = nadomestiti, C.
  2. domẹ́šati, -am, vb. pf. 1) das Mischen beendigen; — 2) beim Mischen noch dazugeben.
  3. domešetáriti, -ȃrim, vb. pf. aufhören zu mäkeln, Mäkler zu sein.
  4. domešę́titi, * -ę́tim, vb. pf. = domešetariti, Cig.
  5. domèt, -mę́ta, m. die Wurfweite, Cig. (T.); — hs.
  6. dométati, -mę́čem, vb. pf. mit dem Werfen fertig werden, M.
  7. domę́ti, dománem, vb. pf. mit dem Reiben fertig werden, Cig.; d. proso, mit dem Austreten der Hirse fertig werden.
  8. domíkanje, n. das Hinzurücken, M.
  9. domíkati, -mı̑kam, -čem, vb. impf. ad domekniti; hinzurücken, M.
  10. domíljati, -am, vb. impf. aufmahlen; toliko prinašajo žita, da ne moremo domiljati vsega.
  11. domisəł, -sli, f. = domislek, der Einfall, Cig.
  12. domísəłn, -səłna, adj. dem leicht etwas einfällt, anschlägig, erfinderisch: od dne do dne so hitriši in domiselniši ( namr. na oderuštvo), Trub. (Post.); izbrati gospodinjo, da bo delavna, domiselna, Jurč.; domiseln cerkovnik, (ker skrbi za grobove, da so čedni), Levst. (Zb. sp.).
  13. domísəłnost, * f. die Fähigkeit leicht auf das Entsprechende zu verfallen; ( prim. domiseln); — die Einbildungskraft, Cig., Jan.
  14. domı̑slək, -sləka, (-səłka), m. der Einfall, Cig., C., Svet. (Rok.); — die Einbildung, Cig.
  15. domı̑slica, f. ein plötzlicher Gedanke, der Einfall, Cig. (T.).
  16. domísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) d. si kaj, etwas mit den Gedanken erfassen, C.; sich vorstellen: kdo si more domisliti njegovo sramoto? Jap. (Prid.); — domišljen, eingebildet: domišljena bolezen, Cig.; — (malo domišljen = malo domiseln, Svet. [Rok.]); — 2) d. se, sich besinnen, Cig. (T.); mislil sem in tudi se domislil, LjZv.; d. se koga, sich jemandes erinnern, Cig.; d. se česa, sich etwas einfallen lassen, auf etwas verfallen; imena se d., auf einen Namen verfallen, Levst. (Zb. sp.); domisli se pametnejšega sveta, DSv.; ne morem se d., es will mir nicht einfallen, Cig.; — 3) trans. auf einen Gedanken bringen: vino človeka domisli kdaj takih reči, LjZv.
  17. domı̑šljaj, m. der Einfall, Cig. (T.); strmeli so o bistroumnosti domišljajev in sodbe njene, LjZv.
  18. domíšljanje, n. das Muthmaßen, Cig.; — die Einbildung, der Dünkel, Cig.; d. človeško, Krelj.
  19. domíšljati, -am, vb. impf. ad domisliti; 1) d. si, sich einbilden, Cig., Jan., Cig. (T.); — tega si nisem domišljal, das habe ich nicht vermuthet, V.-Cig.; preveč si d., sich zu viel einbilden, Cig.; — 2) d. se (česa), sich besinnen, sich entsinnen, Cig., Cig. (T.); — auf Gedanken gerathen, Einfälle haben.
  20. domišljı̑ja, f. = domišljava 1), Cig., Jan., nk.
  21. domíti, -mı̑jem, vb. pf. das Waschen beenden, M.
  22. dǫ́mlati, f. pl. der Festschmaus nach vollendeter Drescharbeit, Valj. (Rad).
  23. domlátiti, -im, vb. pf. das Dreschen vollenden.
  24. domlȃtki, m. pl. = domlati, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); dǫ́mlatki, SlGor.
  25. domlẹ́sti, -mółzem, vb. pf. = domolsti, mit dem Melken fertig werden.
  26. domlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. mit dem Mahlen fertig werden.
  27. dǫ́mnẹti se, -im se, vb. pf. vermuthen, Cig. (T.); poprej kakor se je "domnila" ( nam. domnela), ehe sie sich's versah, Krelj; glede oblike prim. pomneti.
  28. dǫ́mniti se, -im se, vb. pf., C., pogl. domneti se.
  29. domobrȃnəc, -nca, m. = brambovec, der Landwehrmann, Z., nk.
  30. domóči se, -mǫ́rem se, vb. pf. d. se česa, etwas erreichen, h. t.- Cig. (T.).
  31. domolẹ́ti, -ím, vb. pf. ragend erreichen, C.
  32. domóliti, -mǫ́lim, vb. pf. mit dem Beten fertig werden: domolili smo; d. večerne molitve.
  33. domoljùb, -ljúba, m. der Vaterlandsfreund, der Patriot, Cig., Jan., nk.
  34. domoljúbən, -bna, adj. patriotisch, Cig., Jan., nk.
  35. domoljȗbje, n. die Vaterlandsliebe, der Patriotismus, Cig., Jan., nk.
  36. domoljȗbnik, m. = domoljub, Guts.
  37. domoljúbnost, f. patriotische Gesinnung, Cig., Jan.
  38. domółsti, -mółzem, vb. pf. das Melken beenden.
  39. domorǫ̑dəc, -dca, m. 1) kdor se je porodil na domu: jaz sem domorodec, ti si se priženil, Svet. (Rok.); — 2) der Eingeborne, der Inländer, Mur., Cig. (T.), ogr.- M., DZ.; — 3) = domoljub, Cig., Jan.; prim. domoroden 2).
  40. domorǫ́dən, -dna, adj. 1) einheimisch, Cig., Jan., M.; — 2) = domoljuben, Cig., Jan., Nov.; v tem pomenu se rabi morda po zgledu besede: bogoroden.
  41. domorǫ̑dka, f. 1) die Eingeborne, Cig.; — 2) die Patriotin, Cig., nk.
  42. domorǫ̑dkinja, f. = domorodka 2), Jan., nk.
  43. domorǫ̑dnik, m. der Eingeborne, Šol., DZ.
  44. domorǫ́dnost, f. 1) die Eingeburt, Cig.; — 2) = domoljubnost, Cig.
  45. domotáti, -ȃm, vb. pf. das Haspeln beenden.
  46. domotǫ́žən, -žna, adj. heimkrank, Jan., nk.
  47. domotǫ̑žje, n. das Heimweh, Cig. (T.), nk.
  48. domotǫ́žnost, f. = domotožje, Jan., M., nk.
  49. domožéljnost, f. = domotožje, Cig., Jan.
  50. domú, adv. = domov, nachhause; nastalo iz: domov ("domuv") in se v knjižni slovenščini napačno rabi nam. domov; — prim. Cv. III. 11., DSv. III. 57.
  51. dǫ̑n, m. hallender Ton, Cig., Jan.; dumpfer Laut, das Dröhnen, C.; Belina in Čarta Razlega se don, Vod. (Pes.); — prim. doneti.
  52. donasípati, -pljem, vb. impf. ad donasuti; nachschottern: v začetku je cesto močneje in češče donasipati, Levst. (Cest.).
  53. donašáč, m. der Zuträger, C.
  54. donȃšati, -am, vb. impf. ad donesti; zubringen, Cig., Jan.; — bringen, eintragen, tragen, Cig., Jan., Dol.; — mit sich bringen: red bi donašal, Raič ( Let.).
  55. dǫ̑nda, f. 1) die Puppe, Mur., Cig., Jan., C. ( Vest.), Valj. (Rad); — 2) dickes, großes Mädchen; daste li vašo dondo našemu telebanu? Ljubljanska ok.; taka donda bi si že lahko sama kruha rezala, Z.; — 3) = doda, Z., Erj. (Rok.); — prim. hs. dunda, debela, čvrsta ženska.
  56. dǫ̑ndarica, f. = donda 3), doda, Cig.
  57. dǫ̑ndast, adj. dondi podoben, Cig.
  58. dǫ̑ndati, -am, vb. impf. faulenzen, C., Z.
  59. dǫ̑ndəc, -dca, m. der Tölpel, Z., C.; — prim. donda.
  60. donę́čnost, f. die Volltönigkeit: dopadala se je pesen po svoji donečnosti, Zv.; — prim. doneti.
  61. donẹ̑nje, n. das Hallen, das Dröhnen, Mur., Cig., nk.
  62. dónes, adv., pogl. danes.
  63. donȇsba, f. die Zustellung, C.
  64. donȇsək, * -ska, m. 1) der Beitrag, Cig., Jan., nk.; — 2) der Ertrag, Jan.; prim. donašek.
  65. donésti, -nésem, vb. pf. 1) zu einem Ziele bringen: moja puška ne donese, trägt nicht bishin, Z.; — 2) dazubringen: donesi detelje, krava je še nima dosti; — 3) aufhören Eier zu legen: kokoš je donesla; — 4) d. se, abgenutzt werden, Št.- C.; — 5) (po hs.) = prinesti, Cig., Jan., nk.
  66. donẹ́ti, -ím, vb. impf. hallend tönen, dröhnen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Mik., Kos., nk.; ( Levstik meni, da je ta beseda tujka; prim. LjZv. I. 572.).
  67. doníšče, n. der Resonanzboden, Cig., C., Vest.
  68. donòs, *** -nǫ́sa, m. 1) die Hinterbringung, Cig.; — 2) der Ertrag, DZ., Nov.
  69. donósiti, -nǫ́sim, vb. pf. zuende tragen: (ein Kind) austragen, Cig.; žena je donosila, die Frau ist der Entbindung nahe, Z.; abtragen: obleka je donošena, Cig.
  70. dooráti, -órjem, vb. pf. zuende ackern, mit dem Ackern fertig werden.
  71. dopàd, -páda, m. 1) der Einfall (der Lichtstrahlen), h. t.- Cig. (T.); — 2) = dopadanje, Mur.
  72. dopádanje, n. das Wohlgefallen, Dict., Jan., Dalm., Kast., nk.
  73. dopádati, -pȃdam, vb. impf. tudi: dopadati se, gefallen, Cig., Jan., nk.; — prim. dopasti.
  74. dopȃdək, -dka, m. 1) das Contingent, Cig. (T.); — 2) das Wohlgefallen, C.
  75. dopádən, -dna, adj. = dopadljiv, C.
  76. dopásti, -pádem, vb. impf. tudi: dopasti se, gefallen; po nem. "gefallen" narejena, med narodom sploh navadna beseda.
  77. dopásti, -pásem, vb. pf. das Weiden beenden; letos smo dopasli, Z.
  78. dopéči, -péčem, vb. pf. mit dem Backen, Braten fertig werden; komaj smo vse dopekli.
  79. dopeljáti, -peljȃm, -pę́ljem, vb. pf. zuführen, zufördern, Cig.
  80. dopetáča, f. ein bis an die Fersen reichendes Kleid: suknja d., Jan., Zora; — hlače dopetače, lange Hose, Vrt.; raztrgane hlače dopetače, Jurč.
  81. dopẹ́ti, -pójem, vb. pf. das Singen beendigen, aussingen; Dopela je, dostala je trpljenje, Valj.- Jan. (Slovn.).
  82. dopę̑tke, f. pl. = hlače dopetače, Jan.
  83. dopę̑tnica, f. = dopetača, C.; — pl. dopetnice, die Pantalonhose, Jan.
  84. dopháti, -phȃm, vb. pf. das Stampfen vollenden.
  85. dopíliti, -pı̑lim, vb. pf. fertig feilen.
  86. dopír, m., C., pogl. netopir.
  87. dopìs, -písa, m. die Zuschrift, Mur., Cig., Jan., nk.; die Zeitungscorrespondenz, nk.
  88. dopisáriti, -ȃrim, vb. pf. die Schreibereien beenden, Cig.
  89. dopísati, -šem, vb. pf. das Schreiben beenden.
  90. dopı̑sək, -ska, m. die Nachschrift, Cig.
  91. dopı̑sje, n. coll. die Correspondenz: izdati d. (kakega slavnega moža), Navr. (Kop. sp.).
  92. dopı̑snica, f. die Correspondenzkarte, C., DZ., nk.
  93. dopı̑snik, m. der Correspondent (po češ.), Cig., Jan., C., nk.
  94. dopı̑soma, adv. im Wege der Correspondenz, DZ.
  95. dopisȗn, m. = dopisnik ( zaničlj.), nk.
  96. dopítati, -pı̑tam, vb. pf. mit dem Mästen fertig werden; živina je dopitana, genug gemästet, Cig.
  97. doplȃča, f. die Ergänzung der Bezahlung, die Zubuße, Cig.
  98. dopláčati, -am, vb. pf. 1) vollends auszahlen, Mur.; — izumeli so vse to brez tolicih troškov, kolikršnih bi ne bilo moči doplačati (erschwingen), Levst. (Močv.); — 2) eine Zahlung ergänzen, nachzahlen; ni bilo dosti, moral sem še nekaj doplačati.
  99. doplȃčək, -čka, m. die Nachzahlung, Cig.; der Zuschuss: državni d., der Staatszuschuss, DZ.; odstotni d., der Percentualzuschuss, DZ.
  100. doplačílọ, n. die Nachzahlung, die Zubuße, Cig., Jan.

   37.301 37.401 37.501 37.601 37.701 37.801 37.901 38.001 38.101 38.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA