Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (37.701-37.800)

  1. dołgozlǫ́žən, -žna, adj. langsilbig, Cig.
  2. dóli, adv. 1) unten; tam doli; — 2) hinab, herab, Jan., Trub., Dalm.; doli iti, Dalm.; doli sneti, Krelj; doli pasti, Dict.; (govori se navadno: dol').
  3. dolíca, f. kleine Niederung, kleines Thal, Jarn., SlGor.- C.
  4. dolìč, -íča, m. kleines Thal, Fr.- C., ogr.- Valj. (Rad).
  5. doliják, m. der Füllkrug, das Füllschaff, Fr.- C.
  6. dolijȃłnik, m. = dolijak, C.
  7. dolíjanje, n. das Zugießen, Mur.
  8. dolíjati, -am, vb. impf. ad doliti; = dolivati, zugießen, füllen, Mur., Cig.
  9. dólika, adv. = dolikaj (dolka), Mik.
  10. dólikaj, adv. 1) unten, C.; — 2) hinab, herab, C.; dolikaj iz nebes, Krelj.
  11. dolı̑kati, -am, vb. pf. fertig glätten, auspolieren, Cig.; — die letzte Feile anlegen ( stil.), Cig. (T.).
  12. dolı̑nar, -rja, m. der Thalbewohner, Cig., Jan., Hal.- C.
  13. dolı̑narica, f. 1) die Thalbewohnerin, Cig.; — 2) die Thalbirne, Cig.
  14. dolínast, adj. voll Thäler, Mur.; — voll Vertiefungen, uneben, Cig.
  15. dolínat, adj., SlGosp.- C., pogl. dolinast.
  16. dolı̑nəc, -nca, m. der Thalbewohner, Cig., Jan., LjZv., Greg.
  17. dolı̑nje, n. das Thalgebiet, Let.
  18. dolı̑nka, f. 1) die Thalbewohnerin, Cig.; — 2) dem. dolina; — jama, vdrtina, kjer je zemlja posedla, Dol.- LjZv.
  19. dólita, adv. = doli ( nav. dol'ta, Št.).
  20. dólitaj, adv. = dolita, (doltaj) Guts.
  21. dolíti, -líjem, vb. pf. dazugießen, zufüllen, nachgießen; dolij še malo, da bo poln sod.
  22. dolj, adv., C., pogl. doli; tako tudi: doljka, doljkaj, doljta, nam. dolika, itd., vzhŠt.- C.
  23. doljàn, -ána, m. der Thalbewohner, (dolan) C., Ravn.
  24. doljánəc, -nca, m. 1) der Thalbewohner, SlGor.- C.; (dolanec) Mur., Cig., Jan.; — 2) eine Art Birne, SlGor.- C.
  25. doljánka, f. 1) die Thalbewohnerin (dolanka), Mur., Cig., Mik.; — 2) neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  26. doljánski, adj. unterländisch, Mur.
  27. doljánščice, f. pl. hlače, kakršne doljanci nosijo = bize, behete, C.
  28. dọ̑ljnji, adj. unten befindlich, der untere, Unter-; doljnji in gornji del; (piše se tudi: dolnji; toda ne govori se: dołnji; menda iz: dolenji [dol'nji]).
  29. dolka, adv., Mik., pogl. dolika.
  30. dolkaj, adv., C., pogl. dolikaj.
  31. dōlman, m. husarska suknja, der Dollman, Jan.
  32. dołníca, f. neko jabolko, Kanal- Erj. (Torb.).
  33. dolǫ́čanje, n. das Bestimmen, nk.
  34. dolǫ́čati, -am, vb. impf. ad določiti: bestimmen, festsetzen, Mur., Jan., C., nk.; določati, da kaka stvar bodi tako, a ne drugače, Levst. (Nauk).
  35. dolǫ̑čba, f. die Bestimmung, Jan., nk.
  36. dolǫ̑čək, -čka, m. die Definition, C.
  37. dolǫ́čən, -čna, adj. 1) bestimmbar, Cig. (T.); — 2) bestimmt, präcise, Mur., Cig., Jan., nk.; določni naklon, der Indicativ, Jan.
  38. določénost, f. die Bestimmtheit, Cig. (T.).
  39. določíłən, -łna, adj. 1) bestimmend, Bestimmungs-, Cig., nk.; — 2) peremptorisch, Cig.
  40. določı̑łnica, f. beseda d., das Bestimmungswort, Cig. (T.).
  41. določílọ, n. die Bestimmung, Cig. (T.), C., Levst. (Nauk), nk.; prehodno d., die Uebergangsbestimmung, DZ.; zvršitveno d., die Vollzugsbestimmung, DZ.; — die Definition, Jan.
  42. dolǫ́čiti, -lǫ́čim, vb. pf. bestimmen, festsetzen, Mur., Jan., nk.; — definieren, Jan., C.
  43. dolǫ̑čnica, f. = določilnica, Cig. (T.).
  44. dolǫ̑čnik, m. der Indicativ, Cig., Jan.
  45. dolǫ́čnost, f. die Bestimmtheit, Cig., Jan., C.
  46. dolǫ̑ga, f. = doklada, die Zulage: d. k plači, opravilske dologe, Functionszulagen, Levst. (Pril.).
  47. dolọ̑m, adv. hinab, ("dolum" Boh., "dolun" Meg.).
  48. doloməc, -mca, m., Cig., Jan., pogl. dolomit.
  49. dolomīt, m. der Dolomit; — prim. grintavec 2).
  50. doložíti, -ložím, vb. pf. dazu legen, nachlegen; d. nekoliko polen v peč, da bi bolj gorelo; d. nekaj goldinarjev, da je svota kupcu po volji.
  51. dolta, adv., C., pogl. dolita.
  52. doltaj, adv., Guts., pogl. dolitaj.
  53. dólu, adv. hinab, Mur., C., nk.; — prim. stsl. dolu.
  54. dolúpiti, -im, vb. pf. mit dem Schälen fertig werden.
  55. dȏłž, -ı̑, f. 1) na šir in dolž, in die Länge und in die Breite, SlN.- C.; — 2) sprednja dilica pri panju, (dovž) Polj. (?)
  56. dȏłže, adv. compar. ad dolgo, = dalje (länger), C., M., vzhŠt.; d. več, C., d. bolje, Raič (Slov.), immer mehr; najdolže, am längsten, vzhŠt.
  57. dółžən, -žna, in: dołžȃn, -žnà, adj. 1) Schuld-; dolžno pismo, der Schuldschein; — 2) schuldend, schuldig; koliko sem ti dolžen? hvalo(e) dolžen biti komu, jemandem Dank schulden; — verpflichtet; d. tlako delati, frohnpflichtig; — dolžen se dam, ich "gebe" mich schuldig, v starih molitvah (po nem.); — 3) gebürend; dolžni delež, der Pflichttheil, Jan., nk.; dolžno spoštovanje, Cig.
  58. dolžı̑čək, -čka, m. dem. dolžič; eine kleine Schuld, Vrt.
  59. dółžičək, -čka, adj. nicht gar lang, vzhŠt.- C.
  60. dołžílọ, n. die Beschuldigung, SlN.- C.
  61. dołžína, f. die Länge; zemljepisna d., geographische Länge, Jes.
  62. dolžinomę̑rje, n. die Longimetrie, Cig. (T.).
  63. dołžíti, -ím, vb. impf. 1) beschuldigen; d. koga, da je tat; d. koga nehvaležnosti; d. koga, einen Argwohn gegen jemanden hegen, C.
  64. dołžníca, f. die Schuldnerin; — ostanem tvoja d., ich bleibe deine Schuldnerin, ich bleibe dir sehr verbunden.
  65. dołžník, m. der Schuldner; — der Verpflichtete, DZ.; ostanem tvoj d., ich bleibe dir sehr verbunden.
  66. dołžnína, f. die Schuldverpflichtung, Svet. (Rok.).
  67. dołžnọ̑st, f. die Schuldigkeit, die Pflicht; moja d. je, es ist meine Pflicht; v dolžnost si štejem, ich halte es für meine Pflicht.
  68. dołžnọ̑stca, f. dem. dolžnost; eine kleine Pflicht, Ravn.
  69. dołžnọ̑stən, -stna, adj. Pflicht-, Jan.
  70. dọ̑m, * m. das Heim, die Heimstätte; ženinov, nevestin d.; od doma, z doma iti, vom Hause fortgehen: ausgehen, verreisen; = z domu iti, LjZv., Lašče- Levst. (Rok.); nameniti se z domu, Cv.; ( nav. z domi, posebno na vzhodu; z domi je bil čebelarstvu kos, Navr. [Spom.]); z doma biti, nicht zuhause, in der Fremde, abwesend sein, DZ.; z domu biti, Levst. (Nauk); štiri dni z domu biti, Jurč.; na d. vzeti koga, jemanden in sein Haus aufnehmen; na domu ostati (biti); auf der Heimstätte Besitzer bleiben (sein); kje si z domom? wo ist dein Heim? C.; svoj dom je boljši od zlatega korca, Cig.
  71. domȃ, adv. zuhause, daheim; mati je doma; očeta ni doma, der Vater ist nicht zuhause.
  72. domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.- Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.
  73. domáčən, -čna, adj. heimisch, C.
  74. domačı̑ja, f. das heimische Hauswesen, das Heim; na domačiji biti; domačijo prevzeti; — die Heimat; Kako me nesel boš nocoj Sto milj do domačije? Preš.
  75. domačı̑n, m. 1) der Hausgenoss, Jan., M., Rez.- C.; kadar jutrnico zvoni, vstanejo domačini, Pjk. (Črt.); — 2) der Eingeborne, das Landeskind, Jan.; — 3) der Hauswirt, Cig., Vrt.; der Grundbesitzer, Svet. (Rok.).
  76. domačína, f. = domače blago, das Hauserzeugnis, C., Z.
  77. domačı̑nəc, * -nca, m. 1) = domačin 1); — 2) der Gemeindeangehörige, DZkr.; — 3) = domačin 3), Bes., C., Jan.
  78. domačı̑nka, f. die Hausgenossin, die Einheimische, M., Rez.- C.
  79. domačı̑nski, adj. 1) häuslich, Z.; domačinska pridnost, C.; — 2) Grundbesitzers-, Svet. (Rok.).
  80. domáčiti, -ȃčim, vb. impf. das Haus hüten, Jarn.; — prim. domačevati.
  81. domáčnost, f. die Häuslichkeit, Jan., nk.
  82. domȃgati se, -am se, vb. impf. ad domoči se; d. se česa, etwas erstreben, h. t.- Cig. (T.).
  83. domákniti, -nem, vb. pf. = domekniti, Cig.
  84. domȃlati, -am, vb. pf. das Malen beendigen.
  85. dománji, adj. domač, = Haus-, heimisch, Mur., Cig., C., Mik.; domanji človek, domanje platno, C., Pjk. (Črt.), vzhŠt.; domanja pobožnost, die Hausandacht, Jan.; — domanji, die Hausgenossen, SlGor.- C.
  86. domár, -rja, m. 1) der Hausgenosse, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad); pl. domarji, die Hausleute, C.; ko pridejo do nevestinega doma, odpre starejšina vrata in pozdravi domarje, Pjk. (Črt.); — 2) človek, ki ostane doma za varuha, kadar drugi odidejo v cerkev, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  87. domarína, f. die Haussteuer: porazredna d., die Hausclassensteuer, Levst. (Nauk).
  88. domáriti, -ȃrim, vb. impf. domar biti, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. domar 2).
  89. domášnji, adj. = domač, domanji, Mur., SlN.
  90. domázati, -mȃžem, vb. pf. das Schmieren beenden.
  91. dọ̑məc, -mca, m. dem. dom, Let.
  92. dọ̑mək, -mka, m. dem. dom, Mur., Cig., C.
  93. doməkníti, -máknem, vb. pf. hinzurücken; hinzugeben, Cig.; (bei der Licitation) mehr bieten, Z.
  94. domẹ̑mba, f. die Verabredung, Cig.; — das Einvernehmen, DZ.; po domembi z ministerstvom, im Einvernehmen mit dem Ministerium, Levst. (Nauk).
  95. dọ̑mən, -mna, adj. zum Hause gehörig: domni ljudje = domači lj., C.
  96. domẹ̑nək, -nka, m. = domemba: obojestranski d., beiderseitiges Einverständnis, DZ.
  97. domẹ́niti, -im, vb. pf. 1) d. si, vermuthen, Guts.; domenjen, vermuthet, vermeintlich, Cig.; — 2) d. se, sich verabreden, sich verständigen: d. se s kom o čem.
  98. domę̑rək, -rka, m. die Zugabe, die Ergänzung (beim Messen), Cig.
  99. domę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) mit dem Messen fertig werden; — 2) beim Messen dazugeben, ergänzen; to je slaba mera, domerite, Mik.
  100. domę́rjati, -am, vb. impf. ad domeriti; beim Messen ergänzen.

   37.201 37.301 37.401 37.501 37.601 37.701 37.801 37.901 38.001 38.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA