Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (37.601-37.700)

  1. dȏłb, m. eine Aushöhlung: kladni d. pri stopi, Kr.; der Einschnitt an der Anwelle für den Zapfen, Cig.
  2. dołbáč, * m. der Hohlmeißel, Mur., C.
  3. dołbáča, f. = dolbač, C.
  4. dȏłbati, -am, vb. impf. = dolbsti, Notr.- Levst. (Rok.).
  5. dȏłbəc, -bca, m. der Graveur, Cig., Jan.
  6. dołbílọ, n. der Hohlmeißel: z dolbilom dolbsti, C.
  7. dołbína, f. 1) die ausgemeißelte Höhlung, Trst. (Let.); — 2) die Nische, ZgD.; (dolblina, Cig.).
  8. dołbník, m. 1) der Meißler, Cig., C.; — 2) = dolbilo, Cig.
  9. dolbnína, f. kar se za dolbenje plača, Cig.
  10. dȏłbnja, f. das Meißeln, Cig.
  11. dołbnják, m. ein Messer zum Aushöhlen, Cig.
  12. dółbsti, -bem, vb. impf. aushöhlen, ausmeißeln.
  13. dólẹ, adv. = doli, Mur., Mik.
  14. dọ̑łəc, -łca, m. dem. 1) dol; kleines Thal, C., M.; prijazni dolci, LjZv.; — das Grübchen, Jan.; — 2) der Bewohner der Niederung, Jarn.
  15. dọ̑łək, -łka, ( dolək), m. dem. dol, Mur.
  16. dółẹka, * adv. = doli, C.
  17. dolẹ́njəc, -njca, m. 1) der Bewohner einer niederer gelegenen Gegend, der Unterländer; — 2) veter, ki iz dolenjega kraja piše, v raznih krajih različen veter (v Halozah = Ostwind, C.); prim. zdolec.
  18. dolẹ̑nji, adj. thalwärts, niederer gelegen, der untere, Unter-; dolenja krajina, Cig.; dolenji veter = dolenjec 2), Dict., Cig.; — tudi: dọ̑lẹnji ("dulajni" Dalm., "dulanji" Dict.).
  19. dolẹ́njka, f. 1) die Unterländerin; — 2) dọ̑lẹnjka, doljnje žensko krilo, BlKr.- DSv.
  20. dolẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. kriechend, mühsam, langsam gehend gelangen; komaj d. do hiše.
  21. dolẹ̑tanje, * n. das Zufliegen, M.
  22. dolẹ̑tati, * -am, vb. impf. ad doleteti = doletavati, M.
  23. dolȇtək, * -tka, m. kar koga doleti, das Geschick, C.
  24. dolẹ́tən, -tna, adj. volljährig, großjährig, Mur., Cig., Jan., Svet. (Rok.), ogr.- C.; doletni sinovi, nk.; doletna starost, das Alter der Großjährigkeit, DZ.; — erwachsen: doletna ženica, Navr. (Let.).
  25. doletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) fliegend gelangen, erreichen; d. do obrežja; d. koga, fliegend einholen; — 2) d. koga, jemandem zutheil werden; tudi mene bo doletela kaka mrvica, dabei wird auch für mich etwas abfallen; Prat'karja časi Tud' kaj doleti, Vod. (Pes.); — zustoßen, C.
  26. dolẹ́tnost, f. die Volljährigkeit, die Großjährigkeit, Cig., Jan., nk.
  27. dȏłg, -ȃ, m. die Schuld: die Verbindlichkeit; obljuba dolg dela, versprechen macht Schuld; die Geldschuld; dolgove delati; ves je v dolgeh, er ist ganz verschuldet, Cig.; na dolg vzeti, dati, auf Borg nehmen, geben, Cig., C.; na dolg obtežavati, zu Lasten belegen, DZ.; imeti denar na dolgu, Cig., po dolgu, C., M., Geld zu fordern haben; — die wirkende Ursache: ne delajte mojega dolga, gebet nicht mir die Schuld, Krelj.
  28. dȏłg, dółga, adj. 1) lang; dolga stran, die Langseite, Cig. (T.); po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem pade v sneg, seiner ganzen Länge nach, Jurč.; na dolgo in široko razlagati, weitschweifig erklären; — 2) langdauernd; dolga bolezen gotova smrt; dolgo ( acc. f.) zvoniti = vabiti, Polj.; dolga izpoved, die Generalbeichte, Cig., C.; dolgo (časa), lange Zeit; črez dolgo, nach einer langen Weile; dolgo ga ni, er kommt lange Zeit nicht; tega je že dolgo, seitdem ist schon eine geraume Zeit verstrichen; — compar. daljši; (dolgši, vzhŠt., jvzhŠt.; tudi: dolžji, Št.- C.; dolglje = dalje časa, jvzhŠt.).
  29. dȏłga, f. ovčje ime, Kanin- Erj. (Torb.).
  30. dołgáč, m. = dolgan, dolgin, C., Z., Zora.
  31. dołgàn, -ána, m. langgestreckter Mensch, Cig., M., C., Valj. (Rad), LjZv.
  32. dołgánja, f. langes, hageres Weib, C.
  33. dȏłgež, m. = dolgin, Cig., Mik.
  34. dȏłglja, f. neko jabolko, Ponikve (Goriš.)- Erj. (Torb.), Ptuj- C.
  35. dȏłgljast, adj. länglich, C.
  36. dołgljàt, -áta, adj. länglich, C., M.
  37. dołgobràd, -bráda, adj. langbärtig, nk.
  38. dołgobrȃdəc, -dca, m. der Langbart, Cig.
  39. dołgǫ̑ča, f. = dolgost, C., kajk.- Valj. (Rad).
  40. dołgočásiti se, -čȃsim se, vb. impf. sich langweilen.
  41. dołgočȃsnica, f. die Langweilige, Zora.
  42. dołgočȃsnik, m. der Langweilige, Cig.
  43. dołgodlȃkež, m. langhaariges Thier, Bas.
  44. dołgohláča, f. = dolgohlačnik (psovka): ti dolgohlača ti! Jurč.
  45. dołgohlȃčnik, m. der lange Hosen trägt: suhopet dolgohlačnik, Str.
  46. dołgojezı̑čnež, m. kdor ima dolg jezik, SlN.
  47. dołgokítast, adj. langzöpfig, Let.
  48. dołgoklásən, -sna, adj. langährig, Cig.
  49. dołgokljùn, -kljúna, adj. langschnäbelig, Jan.
  50. dołgokljȗnəc, -nca, m. dolgokljunci, Langschnäbler, Cig. (T.).
  51. dołgokràk, -kráka, m. (ptiči) dolgokraki, Stelzenvögel (grallatores), Cig. (T.).
  52. dołgokrı̑łəc, -łca, m. dolgokrilci, Langflügler (longipennes), Erj. (Ž.).
  53. dołgolȃsəc, -sca, m. der Langhaar, Jan., Mik.
  54. dołgolíčən, -čna, adj. mit langem Gesichte, Jarn.
  55. dołgolı̑čnik, m. dolgoličen človek, DSv.
  56. dołgonítən, -tna, adj. langfädig, Cig.
  57. dołgonòs, -nǫ́sa, m. = dolgonosek, Pirc.
  58. dołgonòs, -nǫ́sa, adj. langnasig, Habd., Dict., Cig., Jan., Mik.
  59. dołgonǫ̑səc, -sca, m. = dolgonosek, Nov.
  60. dołgonǫ̑sək, -ska, m. der Rüsselkäfer (curculio), V.-Cig.; — rus.
  61. dołgonǫ̑žəc, -žca, m. der Langbein, Cig., Jan.
  62. dołgonǫ́žən, -žna, adj. = dolgonog, Cig.
  63. dołgonǫ́žnost, f. die Langbeinigkeit, Cig.
  64. dołgopécəljn, -ljna, adj. langstielig, Šol.
  65. dołgopèt, -pę́ta, adj. langbeinig: saj si mlad in dolgopet, Vrt.; bil je strašansko dolgopet, Zv.
  66. dołgopę̑təc, -tca, m. langbeiniger Mensch; vi, dolgopetec, ki ste suhi kakor raženj, Levst. (Zb. sp.).
  67. dołgopę̑tka, f. der Stelzenvogel, Z., Jan.
  68. dołgopę̑tlja, f. neka trta, Ip.- Erj. (Torb.).
  69. dołgopę̑tnik, m. der Langbein, Zora.
  70. dołgopę́tost, f. die Langbeinigkeit, Bes.
  71. dołgopŕstən, -stna, adj. langfingerig, Cig.
  72. dołgopȓstnik, m. der Langfinger, LjZv.
  73. dołgorèp, -rę́pa, adj. langgeschwänzt, Cig., Jan.
  74. dołgorę̑pəc, -pca, m. der Langschwanz, Jan., Cig. (T.).
  75. dołgorę́pən, -pna, adj. = dolgorep, Cig.
  76. dołgorę̑pka, f. 1) die Schwanzmeise (Bergmeise) (parus caudatus), Cig., Kr.- Frey. (F.); — die Spitzente (anas acuta), Cig., Kr.- Frey. (F.); — = vrtorepka, die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., GBrda; — 2) neka hruška, Šebrelje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), C.; die Rattenbirne, Cig.; — neko jabolko, Podkrnci- Erj. (Torb.); — nekaka vinska trta, Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.); nekaka črešnja, GBrda- Erj. (Torb.).
  77. dołgorę̑pnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  78. dołgorès, -rę́sa, adj. mit langen Grannen, SlN.- C.
  79. dołgorǫ́čən, -čna, adj. dolgoročna menica, langes Papier, Cig. (T.).
  80. dołgoròg, -rǫ́ga, adj. langhörnig, Cig., Bes.
  81. dołgoròk, -rǫ́ka, m. der Langhand, Cig., Jan.
  82. dołgoròk, -rǫ́ka, adj. langhändig, langarmig, Cig.
  83. dołgorǫ̑žəc, -žca, m. hrošči dolgorožci, langhörnige Käfer, Cig. (T.).
  84. dołgosẹ́nčən, -čna, adj. langschattig, Cig.
  85. dołgosẹ̑nčnik, m. dolgosenčniki, die Langschattigen, Cig.
  86. dołgọ̑st, f. die Länge; hiša meri v (na) dolgost 10 metrov; d. reke, die Stromlänge, Cig. (T.); — o času: Dolgost življenja našega je kratka, Preš.; d. dne, die Tageslänge, Cig. (T.).
  87. dołgọ̑stən, -stna, adj. Längen-; dolgostna mera, das Längenmaß, Cig. (T.), Cel. (Ar.); dolgostno povečavanje, lineare Vergrößerung, Žnid.
  88. dołgosúknjast, adj. mit langem Rock, Cig.
  89. dołgosuknjáš, m. = dolgosuknjež, C.
  90. dołgosȗknjež, m. der Langrock, Cig., Jan., Zora.
  91. dołgóta, f. = dolgost, Mur., Cig., Jan.
  92. dołgótən, -tna, adj. = dolgosten, Jan.
  93. dołgotrájən, -jna, adj. langdauernd, langwierig, Cig. (T.), nk.
  94. dołgotrájnost, f. die Langwierigkeit, SlN.- C., nk.
  95. dołgotŕpən, -pna, adj. 1) lange anhaltend, langwierig, C.; — 2) langmüthig, Cig.
  96. dołgotȓpje, n. die Langmuth, Cig. (T.); — stsl.
  97. dołgotŕpnost, f. die Langmuth, Cig. (T.).
  98. dołgoùh, -úha, m. der Langohr, Cig., C.
  99. dołgoùh, -úha, adj. langöhrig, Cig., Jan., M.
  100. dołgoȗšəc, -šca, m. der Langohr, n. pr. o zajcu, Levst. (Zb. sp.), o oslu, Bes.

   37.101 37.201 37.301 37.401 37.501 37.601 37.701 37.801 37.901 38.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA