Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (37.201-37.300)

  1. dimnjáča, f. die Rauchstube, Danj.- Mik.
  2. dı̑mnjak, m. = dimnik 1), Habd., Guts., C., Valj. (Rad).
  3. dı̑mša, f. = dima, Cig., Mik., Kr.- Valj. (Rad).
  4. dināmičən, -čna, adj. dynamisch, Cig. (T.), nk.
  5. dināmika, f. nauk o silah, die Dynamik, Cig. (T.); — prim. siloslovje.
  6. dinamīt, m. neka razstrelna tvarina, das Dynamit.
  7. dināst, m. vladar, der Dynast.
  8. dinastı̑ja, f. vladajoča rodovina, die Dynastie.
  9. dínjišče, n. das Melonenbeet, Cig.
  10. diplár, -rja, m. = diplaš, Cig.
  11. dipláš, m. 1) der Sackpfeifer, Valj. (Rad).
  12. dı̑plati, -am, vb. impf. na diple gosti, Cig., C., BlKr.
  13. dı̑ple, -pəl, f. pl. die Sackpfeife, der Dudelsack, Cig., Jan.; — iz gr. διπλου̃ς, dvojen, Mik. (Et.).
  14. diplōm, m. listina o podelitvi kakega dostojanstva, plemstva, itd., das Diplom.
  15. diplōma, f. = diplom, nk.
  16. diplomatı̑ja, f. razmere mednarodnega občevanja in poslanstva, die Diplomatie.
  17. diplōmən, -mna, adj. Diplom-: diplomni obrazec, das Diplomformular, DZ.
  18. dı̑r, m. das Rennen; mir! če ne, bo dir, Lašče- Levst. (Rok.); v d. se spustiti, zu rennen anfangen; — der Trab, Valj. (Rad); v dir iti, traben, Mik.; konj ima težek dir, das Pferd trottet hart, Cig.
  19. diráča, f. = derača, derak, C.
  20. dı̑rati, -am, vb. impf. ad dirniti; afficieren, reizen, C.; to me ne dira, das kümmert mich nicht, Z.; — hs.
  21. dı̑rək, -rka, m. das Traben, der Trab, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad); v d. jezditi, im Trab reiten, Jan.; das Rennen, Jan.; der Wettlauf, M.
  22. dirékcija, * f. die Direction, Cig., nk.
  23. dirēktor, -rja, m. der Director; — prim. ravnatelj.
  24. direndàj, * -ája, m. der Wirrwarr, lustiges, lärmendes Treiben, die Hetze: to je bil d., kjer so pele Kurentove gosli, LjZv.; prim. bav. dirdendey, (diradey, dirdumdey, dilmedey), etwas Gemischtes (Zeug, Korn), Levst. (Rok.).
  25. dírja, f. der Trab, Mur.
  26. dirjáč, m. der Renner, nk.
  27. dirjalíšče, n. der Rennplatz, Cig., Jan.
  28. dirjȃłnica, f. die Rennbahn, Cig.
  29. dírjanje, n. das Rennen; der Trab: v d. goniti, im Trab fahren, Levst. (Nauk).
  30. dirjástiti, -im, vb. impf. ungestüm rennen.
  31. dírjati, -am, vb. impf. 1) rennen; V šotorje dirja, dirja v skok, Turčine seka vse okrog, Npes.-K.; Pegam dirja jadrno, Npes.-K.; dirjaje, in vollem Laufe; — traben, Mur., Cig.; — 2) rennen lassen: Konjič pravi: Dirjaj mene, Npes.-K.
  32. dirjíhati, -am, vb. impf. rennen: prasič jo ubere črez njive in dirjiha, Jurč.
  33. dı̑rka, f. das Wettrennen, nk.
  34. dírniti, dı̑rnem, vb. pf. rühren, afficieren, nk.; — hs.
  35. disciplīna, f. ustrahovanje, die Disciplin.
  36. dīsk, m. der Discus, die Wurfscheibe, Cig.
  37. diskānt, m. der Discant, Cig.; — prim. sopran.
  38. diskōnt, m. die Vergütung bei sofortiger Zahlung einer später fälligen Summe, der Discont, Cel. (Ar.).
  39. diskōntən, -tna, adj. Disconto-, Cel. (Ar.).
  40. diskrazı̑ja, f. fehlerhafte Mischung der Körpersäfte, die Dyskrasie, Cig.
  41. disputācija, f. učen prepir, die Disputation, Cig. (T.).
  42. distāncija, f. die Distanz, Cig. (T.); — prim. razdalja.
  43. dīstih, m. skupina dveh verzov, zlasti heksametra in pentametra, das Distichon, Cig. (T.).
  44. dı̑š, m. der Duft, Cig., Jan., ogr.- C.; roža ima nasladen diš, ogr.- Valj. (Rad).
  45. dišȃd, f. angenehme Gerüche, vzhŠt.- C.
  46. díšati, -ím, vb. impf. 1) einen Geruch von sich geben, riechen; lepo d.; d. po čem, nach etwas riechen; vino po sodu diši, der Wein hat einen Fassgeruch; dišeč, wohlriechend; — 2) schmecken, munden; nič mi ne diši (jesti), ich habe keinen Appetit; lačnemu tudi malo zabeljena jed diši, der Hunger ist die beste Würze, Cig.; — 3) = duhati, riechen: imaš nos, pa diši, Dol.; — imajo nos in ne diše, Dalm.; d. smrad peklenski, Jsvkr.
  47. dišę́čica, f. eine wohlriechende Sache, C.
  48. dišę́čina, f. wohlriechende Ware, Gewürz, Jan., Škrinj.
  49. dišę̑činar, m. = dišavar, V.-Cig., Jan.
  50. dišę̑čka, f. 1) neka vinska trta, Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Vrtov. (Vin.); — 2) neka hruška, C., Št., Dol.
  51. dišę́čnost, f. der Wohlgeruch, Škrinj.
  52. dı̑šək, -ška, m. 1) der Geruchsinn, Mur.; pes po dišku najde gospodarja, Vrtov.; — 2) der Nebengeruch; vino ima dišek, M.; — 3) der Beigeschmack, Cig.
  53. dı̑šən, -šna, adj. wohlriechend: dišno cvetje, ogr.- C.
  54. díti, díjem, vb. impf. 1) wehen, Mik., Erj. (Torb.); sapa dije, C.; — 2) duften: cvetice dijejo, M.; — 3) leise athmen, Jarn., Mur., Cig.
  55. ditirāmb, m. navdušen slavospev, der Dithyrambus.
  56. 2. díža, f. die weiche Bärenklau (acanthus mollis), Medv. (Rok.).
  57. díže, f. pl. die Menstruation, Pohl., Mik.; — prim. švab. "dieses" = Menstruation, C.
  58. dížinga, f. der Weiberfluss, Mik., Kr.- Valj. (Rad); — prim. diže.
  59. dlábiti, -im, vb. impf. greifen, Štrek.
  60. dlȃčəc, -čca, m. = vlakno, C., Z., Vrtov.
  61. dláčən, -čna, adj. haarig; Ezav je bil ves dlačen in kosmat, Ravn.; dlačni snutek, die Pohle, die Pohlkette (bei den Sammtwebern), V.-Cig.
  62. dlȃčje, n. coll. Thierhaare, Mur., C.
  63. dlȃčnica, f. die Haarzelle, Erj. (Som.).
  64. dláka, * f. das (thierische) Haar; dlako cepiti, haarspalten; do dlake vse povedati, alles haarklein erzählen, ZgD.; ni za dlako udati se, Jurč.; — coll. das Haar; ozimna d., das Winterhaar, Jan.; dlako puščati, Haare verlieren; mišja d., der Flaum junger Vögel, Zv.; po žabje dlake poslati = in den April schicken, Cig.; — die Art: take dlake ljudje, Z., ZgD.; on je tudi tvoje dlake, Cig. *; — v kletvicah: pasja dlaka! = Hund!
  65. dlákast, adj. 1) haarig, behaart; — 2) haarförmig, Cig. (T.), Jan.
  66. dlakocẹ́pən, -pna, adj. haarspalterisch, nk.
  67. dlakojẹ́dən, -dna, adj. haarfressend: d. mrčes, Zora.
  68. dlàn, -ı̑, f. die flache Hand, die Handfläche; — die Mittelhand, Erj. (Som.); dlan širok, eine Hand breit, Cig.
  69. dlásna, f. das Zahnfleisch, Guts.; pogl. desne.
  70. dlȃžba, f. das Straßenpflaster, Jan., DZ.; — češ.
  71. dlážiti, -im, vb. impf. pflastern, Jan.; — češ.
  72. dlȃžka, f. die Fliese: alabaster v dlažkah, DZ.; — češ.
  73. dlèsk, interj. knacks! Cig.
  74. dlèsk, * dléska, m. 1) der Schnalzlaut; — 2) der Kernbeißer, der Kirschfink (fringilla coccothraustes); zeleni d., das Hirngrillerl, Levst. (Nauk); zelenkasti d., der Grünling, Levst. (Nauk).
  75. dlę́skáti, * -am, vb. impf. Schnalzlaute hervorbringen, schnalzen, (mit der Zunge, den Fingern); ploskal je z rokami, dleskal s prsti, Andr.; — mit der Hand, mit einer Ruthe schlagen, M.; — knacken, Z.
  76. dleskèt, -ę́ta, m. das Schnalzen, das Knacken, Cig.
  77. dlę́skniti, dlę̑sknem, vb. pf. einen Schnalzlaut oder einen ähnlichen Laut hervorbringen; d. z jezikom, s prsti.
  78. dlésna, f. das Zahnfleisch, Cig., C.; tudi: pl. dlesne, Cig.; zobov venec gleda iz dlesen, Erj. (Som.).
  79. dlę́sniti, dlę̑snem, vb. pf. = dleskniti, Cig., Jan.
  80. dlę́ščiti, dlę̑ščim, vb. pf. = dleskniti, Jan.
  81. dlẹ́tce, n. dem. dleto, das Meißelchen; der Grabstichel, Cig. (T.); = pisno d., Erj. (Min.).
  82. dlẹ́tən, -tna, adj. Meißel-; dletni sveder, der Meißelbohrer (im Bergbau), V.-Cig.
  83. dlẹtílọ, n. die Stemmaschine, Cig. (T.).
  84. dlẹ́titi, -im, vb. impf. meißeln, Guts., Jarn., Cig. (T.).
  85. dlẹ̑tnik, m. der Meißler, Mur.
  86. dlétọ, n. das Stemmeisen, der Meißel; žlebasto d., der Hohlmeißel, Cig.; pilarsko d., der Raspelmeißel, Cig.; — das Schweifeisen der Schuhmacher, Cig.
  87. dljè, adv. = dalje, länger (o času), Dict., C., Mik., Kr.; kar dlje, to hujši, je länger desto schlechter, Krelj; kar dlje, tem huje, Levst. (Močv.); dlje časa, Žnid.; — weiter: ona dlje govori, Krelj.
  88. dljèj, adv. = dlje, C.
  89. dljèr, adv. = dlje, C., Met., Mik., Dol.
  90. dnę̑n, adj. Boden-, C.
  91. dnȇs, adv. = danes, Mur., Jan., C., vzhŠt.
  92. dníčən, -čna, adj. nieder gelegen, Nieder-, Mur.; d. les, eine Niederwaldung, Mur.
  93. dnı̑čka, f. = lakotnica, teščina, die Dünnung des Körpers, ogr.- C.
  94. dníka, f. tiefe, flache Niederung, Jarn., Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr.- C.; die Thalwiese, ogr.- Valj. (Rad); die Thalschlucht, C. ( Vest.).
  95. 1. dnína, f. = dnišče, C.
  96. 2. dnína, f. 1) das Manneswerk (kolikor človek na dan storiti more), V.-Cig.; das Tagewerk: dnino opraviti, Ravn.; po dninah hoditi, tagewerken, Vrt.; — der Morgen (Juchart), V.-Cig.; — 2) der Taglohn, Mur., Cig., Jan., nk.; dati po desetici dnine, Ravn.; na dnine v službo stopiti, Vod. (Nov.); — das Tagegeld, das Diurnum, Cig., Jan., C., DZ., nk.; — die Diäten, Cig., Jan., nk.
  97. dnı̑nar, -rja, m. der Tagwerker, der Taglöhner, Mur., Cig., Jan., nk.; berači po dvojači, dninarji po goldinarji, Z.
  98. dnínski, adj. kar se dnine tiče, Cig., Jan.
  99. dníšče, n. 1) das Fundament, Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) veje, ki se polagajo na "dno" senene kope (stoga), Krn- Erj. (Torb.); — 3) der Baumstrunk, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 4) der Satz des Weines, C.
  100. dníti, -ím, vb. impf. den Boden einsetzen, bodmen: sod d., Cig.

   36.701 36.801 36.901 37.001 37.101 37.201 37.301 37.401 37.501 37.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA