Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (37.101-37.200)

  1. detomǫ̑rka, f. die Kindesmörderin, Cig., Jan., nk.
  2. dẹtomǫ̑rski, adj. kindesmörderisch, Z.
  3. dẹtoústən, -stna, adj. detoustni jezik, die Kindersprache, Cig. (T.); detoustna beseda, Zv.; Čarobni res, a detoustni glasi, Levst. (Zb. sp.).
  4. də̀ž, dəžjà, m. der Regen; d. gre, es regnet; (d. hodi, V.-Cig., Guts.; molil je, naj dež ne hodi, Ravn.); d. je šel, kakor bi iz škafa lilo, es regnete in Strömen, Cig.; k dežju se pripravlja, ein Regen ist im Anzuge, C.; d. je začel, nehal, es begann, hörte auf zu regnen; d. je, d. je bil, wir haben, hatten Regenwetter; pohleven d., milder Regen; solnčni dež, der Sonnenregen, C.; krvavi d., der Blutregen, Cig. (T.); ob dežju, v dežju, im Regenwetter; — ( gen. tudi dəžà, Valj. (Rad); dèž, déža, jvzhŠt.; dèždž gen. deždžà, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
  5. 1. dę́ža, f. 1) der Kübel (zlasti posoda za maslo); — 2) der Bienenkorb, C.; — 3) die Mulde, die Maltertruhe, C.; — iz nem. "Döse", Mik.
  6. 2. dę́ža, f. = kvas, drožice, C., (diža) jvzhŠt.; — umešeno testo: deža shaja, Podgorjane- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. deisme, frankovsko: dös'n, Sauerteig, Štrek. (LjZv.).
  7. də̀žej, m. dem. dež, sanfter Regen, Guts., Rož.- Kres.
  8. dəžə̀k, -kà, m. dem. dež; sanfter Regen; (dȇžək, jvzhŠt.).
  9. dežę̑ł, f. = dežela, Cig., Jan., Mik.; Notri v deveto dežel, Npes.- Glas.; srečna Olentova dežel! Jurč.; pesem gre v dežel, das Lied verbreitet sich unter das Volk, Cig.; vsa naša dežel pripoveduje, Levst. (Zb. sp.); knjigo v d. poslati, prišla je knjiga v d., Levst. ( LjZv.); tudi: v déžeł, nk.
  10. dežéla, * -ę̑, f. 1) das Land; deželo prepovedati komu, jemanden verbannen, Meg.; žitna, vinska d., ein Getreide-, Weinland; deveta d., ein fernes, mythisches Land; krtova dežela = das Grab; v krtovo deželo iti = sterben; — 2) (po nem.) das Land (im Gegensatz zur Stadt): iz mesta in z dežele, LjZv.; — tudi: dežę̑la.
  11. deželák, m. = deželjan, Jarn., Mur., C.; deželjaki bližnjih dežel, Vod. (Izb. sp.).
  12. deželàn, -ána, m. = deželan, Trub.
  13. dežę́łən, * -łna, adj. Land-, Landes-; deželni glavar, der Landeshauptmann, deželni zbor, der Landtag, deželni odbor, der Landesausschuss, d. poslanec, der Landesabgeordnete, deželno sodišče, das Landesgericht, deželni zaklad, der Landesfond, deželno zastopstvo, die Landesvertretung, nk.; tudi: dežéłən.
  14. deželjàn, -ána, m. der Landeseingeborene, Mur., Cig.; Ptolemeus je prvič svoje deželjane in veljake vkup zvabil, schrieb seinen ersten Reichstag aus, Dalm.; — der Landsmann, Alas., Dict., Mur., Ravn.; sreča mu je za učenca naklonila mladeniča, deželjana, ne rojaka, Str.
  15. deželjȃnka, f. die Landeseingeborene, Cig.; die Landsmännin ( prim. deželjan).
  16. dežełnoknjížən, -žna, adj. landtäflich, DZ.
  17. dežełnosǫ́dnji, adj. landesgerichtlich, Jan.
  18. dežełnozbǫ́rən, -rna, adj. Landtags-, Levst. (Pril.), Nov., nk.
  19. dežę̑łski, * adj. 1) Landes-; deželska gospoščina, Trub.; deželske postave, Krelj; deželski oblastnik, Schönl.; deželska reč, Landesangelegenheit, Cig.; deželski zlati denarji, Landesgoldmünzen, DZ.; — 2) weltlich: duhovska in deželska oblast, Cig.; deželski ljudje, Jsvkr.
  20. dę́žən, -žna, das Heilkraut, die Bärenklau (heracleum sphondylium), Cig., Jan., C., Medv. (Rok.).
  21. dę́žica, f. dem. 1. deža, kleiner Kübel, Jan., M.
  22. dəžína, f. das Regenwasser, C.
  23. dəžíti, -ím, vb. impf. 1) regnen, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Boh.; deží, es regnet, Cig., Trub.; ne bo dežilo, Dalm.; Če na Gregorjevo deži, bode dobro leto, Navr. (Let.); dežilo je iz nebes ogenj in žveplo, Trub.; — oblaki dežé, Krelj; — 2) regnen lassen: on hoče dežiti črez neverne, Krelj; kamenje in skale iz nebes dežiti, Bas.; oče deži črez pravične in nepravične, Jap. (Sv. p.).
  24. dəžjebràn, -brána, m. = dežnik, Jan., C.
  25. dəžjemèr, -mę́ra, m. der Regenmesser, das Ombrometer, Cig. (T.), Jes.
  26. dəžljáti, -ȃm, vb. impf. = po malem dežiti, Dol.
  27. dəžníca, f. = deževnica, M., Erj. (Min.).
  28. dəžník, m. der Regenschirm, Cig., Jan., C., nk.
  29. diadēm, m. obglavni ukras, pos. vladarski, das Diadem.
  30. diagnōstika, f. znanstvo o diagnozi, die Diagnostik.
  31. diagonāla, f. die Diagonale, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — prim. prekotnica.
  32. diagonālən, -lna, adj. diagonal, Cig. (T.).
  33. diakrītičən, -čna, adj. razločevalen, diakritisch: diakritična znamenja, nk.
  34. dialēktičən, -čna, adj. dialektisch, Cig. (T.).
  35. dialēktika, f. znanstvena metoda modroslovskega razmotrovanja, die Dialektik.
  36. dı̑bla, f., Met.; pogl. dipla.
  37. dı̑blati, -am, vb. impf., Met.; pogl. diplati.
  38. díčək, -čka, m. diček moj! mein Herzchen! C.
  39. díčən, -čna, adj. ruhmvoll, Cig.; — prächtig, Z., M.; moj dični, mein Geliebter, moja dična, meine Geliebte, Npes.- M., Notr.; sinek moj dični! (tako se dobrikajo detetu) Notr.- Erj. (Torb.).
  40. díčica, f. d. moja! mein Herzchen, C.
  41. díčiti, dı̑čim, vb. impf. 1) lobpreisen, ogr.- Mur., Jan.; d. se, sich brüsten, Habd.; — 2) kosen: lepo se dičita ptička dva, Notr.- Z.; — 3) d. koga, kaj, zieren, jemandem, einer Sache zur Zierde gereichen, Cig., nk.
  42. didāktičən, -čna, adj. poučen, didaktisch, Cig. (T.).
  43. didāktika, f. die Didaktik, Cig. (T.).
  44. dideldȃjčək, -čka, m. dem. dideldajek; der Sprudler, womit man eine Mischung von Wein mit Sauerwasser moussieren macht, C., Glas.; prim. direndaj.
  45. dideldȃjək, -jka, m. = dideldajček, Z.
  46. dietētičən, -čna, adj. diätetisch, Jan.
  47. dietētika, f. nauk, kako je treba živeti in se hraniti, die Diätetik.
  48. diferēnca, f. razlika, die Differenz, Cel. (Ar.).
  49. dı̑gati, -am, vb. impf. fiedeln, Cig.; ( prim. digo, digo: tako se oponaša godenje na gosli).
  50. dı̑h, m. der Hauch, Cig., Jan., C.; Tvoj dih je ustvaril solnca nova, Vod. (Pes.); strupeni dih, der Gifthauch, Cig.; — der Athemzug; do zadnjega diha, Mik.; — der Athem, Mur., Cig., Jan.; lahek d., leichtes Athmen, Z.
  51. diháłən, -łna, adj. Athmungs-: dihalna živila, Athmungsnährstoffe, Erj. (Som.).
  52. dihȃłke, f. pl. = skrge, Erj. (Izb. sp.).
  53. dihȃłnik, m. = dihalo 1), C.
  54. dihálọ, n. 1) das Athmungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Svet. (Rok.), nk.; — 2) der Duft, ogr.- Mik., C.; — tudi: díhalọ, Valj. (Rad).
  55. díhati, dı̑ham, -šem, vb. impf. athmen; težko d., einen schweren Athem haben; d. kaj iz sebe, etwas ausathmen; v sebe d., einathmen; v koga d., jemanden anathmen; z enimi usti mrzlo in vroče dihati (= drugače govoriti in drugače misliti), Krelj; — hauchen: veter diše, kamor hoče, Trub.; — 2) = duhati, riechen: vzemi mravljincev eno pest, preteri jih in diši tisto, Jurč.; — schnupfen: tobak d., Z., Podkrnci- Erj. (Torb.).
  56. dı̑hət, -hta, m. der Wohlgeruch, der Duft, M., (diht) Mur., Jan.; (tudi: dihèt, -ę́ta, ogr.- C.).
  57. dihetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schnell athmen, C.
  58. dı̑hljaj, m. der Athemzug; poslednji d., der letzte Athemzug, Cig., Jan., M.
  59. dihljáti, -ȃm, vb. impf. sanft hauchen: d. vonj na koga, jemanden anduften, Cig.
  60. dı̑hnik, m. die Ranke (sisymbrium sp.), Koborid- Erj. (Torb.).
  61. díhniti, dı̑hnem, vb. pf. 1) hauchen; d. v koga, einen anhauchen, d. na kaj, etwas behauchen, Cig.; — 2) einen Athemzug thun.
  62. dihọ̑r, -rja, m., Cig., Jan., LjZv., pogl. dehor.
  63. dihtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) stark athmen, schnauben, Cig., Jan.; tako dihtim, kakor kovaški meh, Jurč.; Savel je dihtel pretenje in morijo, "Saul schnaubete mit Dräuen und Morden", Sv. pis.- Cig.; — d. po čem, nach etwas heftig verlangen, lechzen, Cig., Jan., Šol., C.; človek, ki po visokosti dihti, Ravn.; tudi: d. za čim, C.; — 2) einen Geruch verbreiten, Mik.; duften, Mur.; prim. dehteti.
  64. dijáče, -eta, n. das Studentlein: ubogo d., SlN.
  65. dijáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) Student sein, Zora; — 2) d. za mrličem, eine Leiche besingen, (dj-) Dol.- Cig.
  66. dijáčki, adj. 1) lateinisch, Habd.; — 2) = dijaški, Mik.
  67. diják, m. der Student, Habd., Mur., Cig., Jan., nk.
  68. dijáški, adj. Studenten-, Jan., nk.; dijaško življenje, das Studentenleben, nk.
  69. díka, f. die Pracht, die Herrlichkeit, Z., Burg., Mik.; d. nebeška, die himmlische Glorie, Mur.; Salomon v svoji diki, C.; dika obladanja, der Triumph, C.; — die Zierde, der Ruhm, Cig., Jan., C., nk.
  70. dı̑la, f. das Brett, die Diele; — = lopar, V.-Cig.; — das Nudelbrett, Vod. (Izb. sp.); — pl. dile, der Dachboden: na dilah, auf dem Dachboden; prim. nem. Diele, bav. die dielen = der Dachboden, C.
  71. dilēma, f. der Doppelsatz, der Doppelschluss, das Dilemma, Cig. (T.).
  72. diletānt, m. kdor se iz veselja postransko s kako rečjo peča, der Dilettant.
  73. diletāntinja, f. die Dilettantin, nk.
  74. dı̑lj, adv. v dilj zvoni = v nedeljo k maši prvič "vabi", Št.- Erj. (Torb.); = na dilj zvoni, C.; — vse v dilj, vse v en dilj gre dež, ohne Unterbrechung, Lašče- Erj. (Torb.).
  75. dı̑lnat, adj. brettern, Cig.
  76. dìm, díma, m. der Rauch; ves v dimu, rauchumhüllt, C.; dim je v sobi, es raucht im Zimmer; nehal je dim, es hat ausgeraucht, Cig.; meso na dim, v dim obesiti, das Fleisch zum Selchen aufhängen; iz dima v ogenj = aus dem Regen in die Traufe, Met.
  77. díma, f. krava dimaste barve.
  78. dimáča, f. = dimlje, C.
  79. dimálja, f. = dima, Lašče- Levst. (M.).
  80. dimȃra, f. = dima, Cig.
  81. dímast, adj. wie vom Rauch gefärbt, schwarzroth, rauchgelb.
  82. dimè, -ę́ta, m. schwarzrother Ochs, Mik., Valj. (Rad).
  83. dı̑məc, -mca, m. 1) = dime, Cig., Jan., M., Valj. (Rad); — der Braunschecke, Jan.; — 2) prvo žganje, ki priteče po cevi, BlKr., Ip.- Erj. (Torb.).
  84. dı̑mək, -mka, m. 1) = dime, Valj. (Rad); — 2) gorski duh rudarjev, Pjk. (Črt. 37.).
  85. díməljn, -ljna, adj. = dimeljski, Cig.
  86. díməljski, adj. Leisten-: dimeljsko vezilo, das Leistenband (am Körper), V.-Cig.
  87. dímən, -mna, adj. Rauch-: dimni curek, die Rauchsäule, Ravn.- Cig.; — rauchig; dimno je, es raucht.
  88. dīmetər, -tra, m. dvo- ali četverostopen verz, der Dimeter, Cig. (T.).
  89. dímiti se, dı̑mim se, vb. impf. Rauch, Dunst von sich geben, rauchen, Mur., Cig., Jan.
  90. dı̑mka, f. 1) krava dimaste barve; — 2) neka hruška, C.
  91. dı̑mlja, f. = dima, LjZv.
  92. dimljáča, f. die Pestdrüse, die Pestbeule in der Schamgegend, Pohl., Mur., Cig., Jan., Mik.; — prim. dimlje.
  93. dı̑mlje, f. pl. die Leistengegend, die Schamgegend, Dict., Pohl., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Mik., Štrek.
  94. dı̑mljice, f. pl. dem. dimlje, Dict.
  95. dı̑mnast, adj. = dimast, Dict.
  96. dı̑mnat, adj. voll Rauch, rauchig; dimnata kuhinja; dimnata soparica, Jap. (Sv. p.).
  97. dı̑mnica, f. 1) ein rauchiges Wohnzimmer: na Pohorju imajo po nekod še sedaj dimnice: v veliki skupni sobi je kamen ali ognjišče, nad kojim se razprostira pokrov iz opeke, ki dim zajemlje in iz sobe odvaja, Pjk. (Črt. 222.); vsak za-se si postavljajo vrle hiše, kakor gradiče, za celo župnijo mora pa dimnica dobra biti, Slom.; — 2) die Räucherkammer, die Selchkammer, Z., Nov., jvzhŠt.; — 3) das Rauchloch, V.-Cig.; — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  98. dı̑mničar, -rja, m. = dimnikar, Levst. (Nauk).
  99. dı̑mnik, m. 1) der Rauchfang, der Schornstein; — 2) neka vinska trta, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.
  100. dı̑mnikarščina, f. der Kaminfegerlohn, Cig.

   36.601 36.701 36.801 36.901 37.001 37.101 37.201 37.301 37.401 37.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA