Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (36.901-37.000)

  1. dẹlę̑žnik, m. 1) der Antheilhaber, der Theilnehmer; občinski deležniki, die Gemeindegenossen, Levst. (Nauk); — der Interessent, Cig. (T.); — 2) das Particip, Jan., Levst. (Sl. Spr.).
  2. delfīn, m. = pliskavka, der Delphin, Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  3. dẹli, praep. = delj: za tega deli, Mik. (Et.).
  4. dẹlìč, -íča, m. der Divisor ( math.), Cig. (T.).
  5. dẹlíłən, -łna, adj. Theilungs-, theilend, Cig.; — distributiv, Jan.
  6. dẹlı̑łnica, f. (pika) d., der Theilpunkt, Cig. (T.); črta d., der Theilstrich, Žnid.
  7. delíłnost, f. die Theilungskraft, Cig., Jan.
  8. dẹlílọ, n. 1) die Theilmaschine, Cig. (T.); — 2) das Theilungszeichen, Cig., Jan.; — 3) der Eintheilungsgrund, Cig. (T.); — 4) die Dividende, Cig., DZ.; der Antheil, C.
  9. dẹlína, f. der Theil, das Theilchen ( math.), Vrt., Let.- C.; — der Bestandtheil, C.
  10. dẹlíšče, n. der Theilungspunkt, Cig., Jan., DZ.
  11. dẹlı̑telj, m. 1) der Theiler: ( math.) der Divisor, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) der Ausspender, Jan.; izvolil sem ga za delitelja nadnaturnih milosti, Cv.
  12. dẹlı̑tən, -tna, adj. Theilungs-: delitno pismo, die Theilungsurkunde, Cig.; — pogl. delitven.
  13. dẹlíti, -ím, vb. impf. 1) theilen: d. na dvoje, na četvero, in zwei, vier Theile theilen; deliti, kar kdo ima, s svojim bližnjim, LjZv.; d. se, sich theilen; reka, cesta se deli; — dividieren ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), nk.; — eintheilen, Jan., Cig. (T.); — scheiden, trennen, Cig., Jan., C.; smrt nas s prijatelji deli, der Tod trennt uns von den Freunden, C.; — 2) vertheilen, spenden; zakramente d.; Mi smo nocoj k vam prišli, Novo leto vam delit, Npes.-K.
  14. dèlj, adv., pogl. dalj.
  15. delja, f., Jan., C.; pogl. dalja.
  16. dẹljénəc, -nca, m. der Dividend, Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  17. dẹljénje, n. 1) das Theilen, die Division, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) das Austheilen, das Spenden.
  18. dẹ̑łnica, f. 1) die Austheilerin, kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Actie, Cig., Jan., DZ.; — 3) die Erbwiese, der Erbacker, Jarn.; — 4) die Heuscheibe auf der Wiese, vzhŠt.- C.
  19. dẹ̑lničar, -rja, m. der Actionär, nk.
  20. dẹ̑łničarski, adj. die Actionäre betreffend, nk.
  21. dẹ̑łničən, -čna, adj. Actien-, nk.; delnični odrezek, der Actiencoupon, Cig.
  22. dẹ̑łnik, m. 1) der Vertheiler, Valj. (Rad); — 2) = deležnik, Alas., ogr.- C.; — = delničar, Jan.; dẹłník = deležnik, kajk.- Valj. (Rad).
  23. dẹ́łnost, f. = razdelnost, Cig. (T.).
  24. dẹ́lọ, n. 1) die Arbeit; težko delo, schwere Arbeit; poljsko delo, die Feldarbeit; lončarsko d., die Töpferarbeit; na delo hoditi, tagwerken; = za delom hoditi, Erj. (Izb. sp.); dela se lotiti, an die Arbeit gehen; v delo vzeti, als Tagwerker aufnehmen, Šol.; kože v delo dati, zur Bearbeitung geben, C.; suknja je v delu, an dem Rock wird gearbeitet; volitev, ki je v delu, im Zuge befindlich, Levst. (Pril.); — imeti kaj v delu, etwas unter den Händen haben, Cig.; vso noč bil je v najtežjem delu, mit der schwersten Arbeit beschäftigt, LjZv.; noč in dan so bili v delu, Dalm.; s tem bo dela, das wird zu thun geben; delo imeti s kom, mit jemandem seine Noth haben; ni dela vredno, es verlohnt sich nicht der Mühe, Cig.; — die Beschäftigung, das Geschäft: to ni moje delo, das ist nicht meines Amtes, Cig.; moje delo je, es liegt mir ob, Cig., DZ.; — 2) die Handlung, die That, das Werk; dobro delo, eine gute That; slavna dela, ruhmvolle Thaten; mrzko delo, die Greuelthat, V.-Cig.; na samem delu, in flagranti, Cig.; — delo in nedelo, das Thun und Lassen, Cig., Jan.; — 3) das (verfertigte) Werk; krasno delo, ein herrliches Werk; učeno delo, ein gelehrtes Werk; božje delo, ein Werk Gottes; hudičevo delo, des Teufels Werk; — 4) za — delo, wegen: za božje delo, um Gotteswillen, Guts., C., M.; za naše delo, za moje delo, za naših pregreh delo, Guts., Mur., Fr.- C.; (menda nam. za — delj).
  25. dẹlobǫ́jen, -jna, adj. arbeitsscheu, Cv.
  26. dẹlokròg, -krǫ́ga, m., C., nk.; po nem. Wirkungskreis; pogl. področje.
  27. dẹ̑loma, adv. theilweise, zum Theil, Cig., Jan., nk.
  28. dẹlomŕzən, -zna, adj. arbeitsscheu, Levst. (Nauk), nk.
  29. delomȓžnja, f. die Arbeitsscheu, SlN.
  30. dẹlopùst, -pústa, m. der Feierabend; — die Vigilie vor einem Feiertage, C.; dẹ́lopust, Valj. (Rad).
  31. dẹlopústən, -stna, adj. Feierabend-, Jarn., Cig., Jan.; delopustni zvon, die Feierglocke, Cig.
  32. dẹ́łski, adj. Theil-: d. produkt, das Theilproduct, Cel. (Ar.).
  33. dẹ́łščina, f. 1) der Erbantheil, Jarn., Cig., Jan.; nebeška d., Guts. (Res.); — 2) die Aussteuer, Mur., Cig.
  34. dēlta, f. das Delta ( geogr.), Cig. (T.).
  35. dēltast, adj. deltaförmig, Cig. (T.).
  36. deltoīd, m. das Deltoid, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  37. dẹlujǫ́čən, -čna, adj. wirksam, Let.- C.
  38. dēmantar, -rja, m. der Diamantenschneider, Cig.
  39. dēmantən, -tna, adj. Diamant-, Jan.
  40. demokrāt, m. prijatelj ljudovladja, der Demokrat.
  41. demokrātka, f. die Demokratin, Zora.
  42. demonstrácija, f. die Demonstration, Cig. (T.).
  43. dę̑n, m., nam. dan, vzhŠt., ogr.
  44. denȃdnoma, adv. dan na dan, tagtäglich, C.
  45. denár, -rja, m. das Geldstück; zlat d., ein Goldstück; — coll. = denarji, das Geld; kovan d., geprägtes Geld; papirnat d., Papiergeld; droben d., Kleingeld; trda, huda je za d., es ist schwer ein Geld zu bekommen; d. zametavati, d. v vodo metati = das Geld zum Fenster hinauswerfen, Cig.; d. odvesti, Geld anbringen, M.; v denar spraviti, zu Gelde machen; ob ves denar sem, ich bin alles Geldes bar; ima denarje, er hat Geld; velike denarje je imel, er hat viel Geld gehabt, jvzhŠt.; ima denarjev na kupe, er hat Geld in Menge; za noben denar, um keinen Preis; — denarji, die Gelder: hranilni denarji, die Depositengelder, DZ.; denar je gospodar, Geld regiert die Welt, Cig.; da ima koza denar, gospa bi ji dejali, Cig.
  46. denárčək, -čka, m. dem. denarec; lep denarček, ein schönes Sümmchen, Cig.
  47. denárəc, -rca, m. dem. denar; nav. pl. denarci, das Geld: lepe denarce sem zaslužil; Imel bo ko peska d'narcev, Preš.
  48. denárən, -rna, adj. 1) Geld-; denarni pas, der Geldgürtel, Cig.; — 2) geldreich; petična in denarna dekle, Jurč.; denarna hiša, Andr.
  49. denárič, m. dem. denar; prepirati se za en d. ("dinarič"), Bas.
  50. denarjepı̑sje, n. die Münzenbeschreibung, Cig.
  51. denárnica, f. 1) die Casse, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; cerkvena d., die Kirchencasse, ZgD.; — 2) = penezokovnica, V.-Cig.
  52. denárničar, -rja, m. der Cassier, Cig., Jan., C., nk.
  53. denárničən, -čna, adj. Cassa-, Cig., Jan., nk.
  54. denárnost, f. der Geldreichthum, Cig.
  55. denárski, adj. = denaren 1), Geld-, Cig.
  56. dəncè, n. dem. dno, Valj. (Rad); — der Deckel, C.
  57. dendrīt, m. rudnina drevesaste podobe, der Dendrit ( min.).
  58. dənə̀c, -ncà, m. = danka, C.
  59. dənə̀k, -nkà, m. = danka, V.-Cig., C.
  60. dənə̀s, adv. = danes, heute, Jan., C., nk.; prim. Škrab. (Cv. IX. 4.), (pri starih pisateljih: "danas", t. j. dənəs).
  61. dənə̀ska, adv. = denes, ogr.- C.
  62. denešnji, adj., C., pogl. današnji.
  63. denẹ́ti, -ím, vb. impf. = daniti se, Danj.- Mik.
  64. 1. denka, f., Cig., pogl. danka.
  65. 2. dę̑nka, f. der Vormittag: v denko, vormittags, vzhŠt.- C.
  66. dę́nta, f. = detelja (trifolium), (Brici izgovarjajo "danta"), GBrda- Erj. (Torb.).
  67. dentāl, m. zobni soglasnik, der Zahnlaut, der Dental, Jan.
  68. dentāləc, -lca, m. = dental, Trst. (Let.).
  69. dę́ntelj, f. = denta, na Kanalskem- Erj. (Torb.).
  70. dę́pala, f. unterirdische Quelle, Kr.- Valj. (Rad); — prim. depla.
  71. departemēnt, m. das Departement, Cig. (T.).
  72. dę̑pla, f. die Höhle, Mik.; — prim. duplo.
  73. dę̑plọ, n. = depla, Mik.
  74. deportácija, f. die Verbannung nach einem bestimmten Orte, die Deportation, Cig. (T.).
  75. 1. dèr, déra, derȗ, m. das Geschrei: mačji der, das Katzengeschrei, C.; die Katzenmusik, SlN.
  76. 2. dę́r, m. = dir, Mik.
  77. dèr, interj. pristavlja se imperativu: poglej der, ogr.- Mik.; privzdigni der malo voz, jvzhŠt.; — iz: dejže, Mik. (V. Gr. IV. 797.).
  78. 1. dę́ra, f. ein Riss im Kleid, C.; das Loch, ogr.- Mik.
  79. 2. déra, f. 1) der Dörrboden, Kras; — pl. dere, das Ofengesims, Jan.; — 2) = sušica, die Schwindsucht, Jan.; — 3) pri deri delati, ohne Beköstigung arbeiten, Guts.; v deri sem, C.; — na dero iti, SlGor.; — iz nem. Dörre.
  80. 1. deráč, m. 1) der Schinder, der Abdecker, Cig.; — 2) der Reißzahn, Jan., C.
  81. 2. deráč, m. = deraš, Št.- Cig.
  82. deráča, f. = deraka, C.
  83. derȃčje, n. coll. der Stechdorn, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. derak.
  84. derák, m. der Stechdorn (paliurus aculeatus), Ip.- Erj. (Torb.).
  85. deráka, f. der Dorn, C.
  86. dę́ranka, f. das Fleischeisen der Kürschner, C.
  87. deráš, m. ein Taglöhner, der ohne Beköstigung (nur um den Taglohn) arbeitet, ogr.- C.; déraš, ogr.- Valj. (Rad); — prim. 2. dera 3).
  88. dę́rati, * dę̑ram, vb. impf. = dreti, Hal.- C.
  89. dère, conj., nam. dare = kadar, vzhŠt.
  90. dérəc, -rca, m. = konjederec, Danj. (Posv. p.).
  91. derèč, -ę́ča, adj. = deroč, reißend; dereča voda; — dereča žival, Jan., M.; dereč volk, Burg.
  92. derečíca, f. = derečina, Cig.
  93. derečína, f. 1) mesto, kjer voda dere: poginiti v derečini, Glas.; — 2) der Durchfall, Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.).
  94. dereníca, f. der Kien, der Leuchtspan, V.-Cig.
  95. derę́ze, * f. pl. das Fußeisen, das Steigeisen, Cig., Jan., C., Zilj.- Jarn. (Rok.), Met.
  96. dérež, m. 1) der Schinder, Mik.; — 2) die Prügelbank, C.; — 3) einer, der gerne plärrt (kdor se rad dere): oj ti grdi derež! BlKr.; — 4) der Wachtelkönig (crex pratensis), C.
  97. derę́ža, f. neka črešnja, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — prim. dreža.
  98. deríšče, n. der Schindanger, Cig.
  99. dę́rjati, -am, vb. impf., pogl. dirjati.
  100. deròč, -ǫ́ča, adj. ( part.) reißend, deroča voda, žival, Cig., Jan., C.

   36.401 36.501 36.601 36.701 36.801 36.901 37.001 37.101 37.201 37.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA