Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (36.801-36.900)

  1. dẹ́člica, f. 1) dem. dečla, das Mägdlein, C., M.; — 2) = punčica v očesu, C.; prim. punčica.
  2. dẹ̀d, -dẹ́da, m. 1) der Großvater, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) alter Mann, Habd., Z., Škalska dol. ( Št.)- C.; — 3) žena o svojem možu: moj ded, (= dedej), C.; — 4) rezni d., = rezni stol, die Strohschneidebank, C.; — 5) bobov ded, neka pogača iz bobove moke, Pjk. (Črt. 73.); — 6) die Kratzdistel (cirsium), Z.; prim. dede 2).
  3. dẹ̑dčək, -dčəka, m. dem. dedek, hyp.; 1) der Großvater, Cig.; d. in babica, Ravn.; častiti dedček, Levst. (Zb. sp.); — 2) kleiner bejahrter Mann, M.
  4. dẹdè, -ę́ta, m. 1) = dedec 2), M.; velike starosti dede, Dict.; — 2) die Kratzdistel (cirsium), Medv. (Rok.).
  5. dẹ̑dəc, -dca, m. 1) der Großvater, Meg., Dict., M., Dalm., Trub., Jsvkr.; dedci ino babice nežneje ljubijo vnučeta nego roditelji sinove in hčere, Levst. (Zb. sp.); — 2) bejahrter Mann, Cig., Jan., M., Št.; dedci in babe, LjZv.; — 3) žena o možu: moj dedec, mein Alter, Z.; — 4) die Marionette, Rez.- C.; — 5) die mit Gewinden versehene Walze, die Schraube, Cig., vzhŠt.- C.; — 6) der Haftelhaken; — 7) der Pfahl zwischen dem Druckpflocke (babica) und dem Pressbaum bei der Weinpresse, C.; — 8) der Dengelhammer, C.; — 9) der stählerne Stempel, die Patrize, V.-Cig.; — 10) das Steigrohr, Cig. (T.); — 11) der Wiedehopf (upupa epops), C.; — 12) (mlad) boletus edulis, Ip.- Erj. (Torb.), zapŠt.; — 13) der Flaum des verblühten Löwenzahns, Trst. (Let.).
  6. dẹ̑dej, m. 1) der Großvater, Guts., Mur., Jan.; — 2) ein älterer Mann, Št.; moj d., (žena o možu), jvzhŠt.; — das Männchen, Mik.
  7. dẹ̑dək, -dka, m. dem. ded; 1) das Großväterchen, der Großvater, Mur., Cig., vzhŠt., ogr.- C., BlKr.; — 2) eine Art Kuchen, C.; — 3) der Flaum des verblühten Löwenzahns, C.; — 4) der Knauel (scleranthus perennis), C.
  8. dẹ́dən, -dna, adj. Erb-, Cig., Jan., C.; dedno nasledje, die Erbfolge, Cig. (T.); dedni naslednik, der Erbe, Levst. (Nauk); dedno posestvo, Jurč.
  9. dẹ̀der, interj. wohlan! Prip.- Mik., jvzhŠt.; iz: dej der; prim. dejati II. 2).
  10. dẹ̑dič, m. 1) der Erbe; oporočni d., der Testamentserbe, nujni d., der Notherbe, Cig., ("dedič [dedov pravnuk ali vnuk], kaže, da se je iz početka imenoval samo on, kdor ostaje doma na dedini [Stammhaus], der Majoratsherr", Levst. (Nauk, 169.)); — 2) — dedec 6), Rez.- C.
  11. dẹ̑dičinja, f. = dedična, Šol.
  12. dẹ̑dična, f. die Erbin, Cig., Jan.; tudi: stsl.
  13. dẹ́dina, f. 1) der Erbbesitz, das Stammhaus, Cig., Jan., C., Dol.; na dedini ostati, Levst. (Nauk); — die Erbschaft, Meg., Dict., Cig., Jan., M., Dalm. (Reg.); Ni umrla teta moja, Da bi, dohtar, mi opravljal Po nji dedino bogato, Preš.
  14. dẹ́dinski, adj. Erbschafts-, Erb-, Cig., Jan., C.; dedinska tožba, die Erbschaftsklage, Cig.; dedinska pogodba, der Erbvertrag, Cig., Jan.; dedinski zapustnik, der Erblasser, C.; dedinska država, das Erbreich, Jes.
  15. dẹ̑diščina, f. das Erbe, die Erbschaft, Pohl., Mur. (dedščina), Cig., Jan., C., nk.; prim. Cv. IX. 5.
  16. dẹ̑diški, adj. der Erben, Erb-, Cig.
  17. dẹ̑dji, adj. nach Art eines älteren Mannes: po dedje hodi, se drži, C.
  18. dẹ̑dnica, f. = dedična, Cig.
  19. dẹ̑dnik, m. 1) = dedič, Cig., Jan., Vrt., DZ., Levst. (Zb. sp.); — 2) der Herrenpilz (boletus edulis), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  20. dẹ̑dniški, adj. = dediški, DZ.
  21. dẹdnodáčən, -čna, adj. Erbzins-: dednodačno zemljišče, Cig.
  22. dẹdnodežę̑łən, -łna, adj. erbländisch, Jan.; tudi: -žéłən.
  23. dednodežę̑łski, adj. erbländisch, Cig.; tudi: -žéłski.
  24. dẹdnolástən, -stna, adj. erbeigen, Jan.
  25. dẹdnozakúpən, -pna, adj. Erbpacht-: dednozakupna pogodba, Cig., Jan.
  26. dedūkcija, f. die Deduction, Cig. (T.), nk.
  27. deficiēnt, m. zaradi bolehnosti za službo nesposoben duhovnik, der Deficient.
  28. definīcija, f. die Definition, Cig. (T.); — prim. opredelba.
  29. dę́ga, f. 1) der Jochriemen, Guts.; — 2) der Tragriemen, C.; — pl. dege, roče, s katerimi vreče nosijo, Poh.; — prim. stsl. dęgъ, der Riemen.
  30. degȃnje, n. 1) das Schleudern, Cig.; — 2) die Disputation, ogr.- C.
  31. degáti, -ȃm, vb. impf. 1) schleudern, Cig.; d. kaj s pračo, Cig.; — 2) hinundherbewegen, C.; rütteln, Z.; vrata dega, kdor jih ne more precej odpreti, Kr.; d. se, sich balgen, jagen, fangen u. dgl. ( n. pr. o igrajočih otrocih), Cig., M., Kr.; d. se s kom o čem, disputieren, zanken, ogr.- C.; — 3) d. koga, jemandem zusetzen, ihn aneifern, C., M.; — 4) dummes Zeug schwätzen, C.
  32. dēgət, -gta, m. der Theer, Šol., Cig. (T.), DZ.; — prim. češ. dehet, rus. dégotь, -gtja.
  33. dę̑gmanje, n. der Zank, vzhŠt.- C.
  34. dę̑gmati se, -am se, vb. impf. 1) zanken, disputieren, Mik., vzhŠt.- C., Trst. (Let.); — 2) wetteifern, rivalisieren, Cig. (T.), SlN.- C.; — prim. stsl. degba, Streit.
  35. dę́gniti, dę̑gnem, vb. pf. Strahlen werfen: danes je oblačno, le redko solnce skozi oblake degne, — malo je solnce degnilo, pa se zopet hitro za megle skrilo, ob Muri in Ščavnici, Trst. (Let. 1875, 85.).
  36. dəhlína, f. der Niederschlag vom Hauche ( z. B. auf Glas), (dahlina) Cig.
  37. dəhníti, dáhnem, vb. pf. 1) hauchen; d. v koga; — = dihniti, einen Athemzug thun; človek dahne v eni uri 1150 krat, Kast. (N. c.); — 2) intr. Dahnejo mu sanje v trudno glavo, Levst. (Zb. sp.); — 3) einen (üblen) Geruch von sich geben, riechen: po vinu d., Cig.; meso že dahne, Z., jvzhŠt.
  38. dəhọ̑r, -rja, m. der Iltis: nav. pisava "dihur" napačna; prim. Cv. X. 4.
  39. dəhtẹ̑nje, n. heftiges Verlangen: d. po čem, Bes.- C.
  40. dəhtẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. impf. 1) stark athmen, C.; pes dehteje, Krn- Erj. (Torb.); — 2) sich sehnen, heftig verlangen, C.; človek volčji, ošaben, ki po visokosti dehti, huji je od divje zverine, Ravn.; — 3) duften, C., Vrt.; kakor kadilo dehte dišave iz rož in cvetlic, Ravn.
  41. deīst, m. bogovernik, der Deist, Cig.
  42. deīzəm, -zma, m. bogoverstvo, der Deismus, Cig.
  43. dẹjáłẹn, -łna, adj. activ, DZ., nk.
  44. dẹjalína, f. die Verhexung: na dejalini biti, verhext, verschrieen sein, ogr.- Mik., C.
  45. dẹjalíšče, n. die Wirkungsstätte, Cig. (T.).
  46. dẹjáliti, -ȃlim, vb. impf. handeln, wirken, C.; komedijanti igrajo in dejalijo ("djalijo") preoblečeni, Hip. (Orb.).
  47. dẹjáłnost, f. die Thätigkeit, die Activität, DZ.
  48. dejáłnostən, -stna, adj. Activitäts-: dejalnostni priklad, die Activitätszulage, DZ.
  49. dẹjȃnje, n. das Thun: imamo veliko dejanja, wir haben viel Arbeit, viel zu thun, C.; d. s čim imeti, sich mit etwas abgeben, C.; krivo d., sündhaftes Thun, C.; d. in nehanje, das Thun u. Lassen; d. svetnikov, die Geschichte der Heiligen; d. apostolsko, die Apostelgeschichte; das Benehmen, C.; — die Handlung: glavno d., die Haupthandlung; der Act, (pri gledališčnih igrah); das Werk: milosrčno dejanje, ein Werk der Barmherzigkeit.
  50. dẹjȃnski, adj. 1) thatsächlich; dejanska služba (v vojski), der Präsenzdienst, Levst. (Nauk); — 2) praktisch, dejansko vodilo, praktischer Grundsatz, Cig.
  51. dẹjáti, * I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve- Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.- C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.- C.
  52. dekāda, f. desetek, die Dekade, Cig. (T.).
  53. dekādičən, -čna, adj. dekadisch, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  54. dekādika, f. desetna sestava, die Dekadik, Cig. (T.).
  55. dekagōn, m. deseterokotnik, das Dekagon, Cig. (T.).
  56. dekȃn, m. der Decan (an der Universität); — der Dechant.
  57. dẹ́kelce, n., nam. dekletce, Cig., jvzhŠt.
  58. dẹ́kla, f. 1) das Mädchen (hlapica, die Magd), ogr.- C.; — 2) die Magd; za deklo služiti, als Magd dienen; kuhinjska d., die Küchenmagd; kravja d., die Kuhmagd; mala dekla, die Beimagd, Cig.; — 3) božja dekla, neko bajeslovno bitje, C.; božja dekla = smrt: prej bi bila omečila božjo deklo, belo smrt, Zv.; v vzklikih: božja dekla! jvzhŠt.; divje dekle, nekake Vile, Pjk. (Črt. 33.); — 4) die Dame im Schachspiel, Cig.; — 5) der Bandhaken, die Klammer der Böttcher, Cig.; — 6) neko orodje, s katerim se razbeljen žrebelj prijema, Železniki ( Gor.).
  59. dẹklȃj, m. das Mädchen, Cig., C.
  60. deklarácija, f. = vpoved, die Declaration (im Zollwesen), Cig. (T.); = izjava, nk.
  61. dẹkláriti, -ȃrim, vb. impf. = deklovati: d. komu, Gor.
  62. dẹklè, * -ę́ta, n. das Mädchen; dekle je še, sie ist noch ledig, Cig.; tudi f.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 33.)); moja d., Npes.-K.; mnoga dekle se je lišpala, Ravn.; acc. tudi: dekleta: pokliči mi dekleta, Ravn.; Je za druzega dekleta Zdaj ljubezen tvoja vneta, Preš.
  63. dẹklę̑čji, adj. Mädchen-, C., Št.
  64. dẹklę́tce, n. dem. dekle, Jan., Valj. (Rad), nk.
  65. dẹ́klica, f. 1) das Mädchen; povodna d., die Flussnixe, Cig., Jan.; morska deklica, die Meeresjungfer, das Meerfräulein, Cig., Pjk. (Črt. 33.); ajdovska deklica, das Riesenmädchen (v pravljicah); rimske deklice, neke velikanske deklice (v pravljicah), Trst. ( Glas. 1859, II. 16.); božja deklica ali Vila, Pjk. (Črt. 33.); — "božje deklice pridejo po noči, vse pregledajo po hramih, si spečejo kruha" itd., C.; — 2) die Böttcherklampe, Dol.- Cig.; — prim. dekla 4).
  66. dẹklìč, -íča, m. das Mädchen; mladi dekliči, Trub. (Post.); (dẹ̑klič: O deklič mlad, o žlahten sad! Npes.-K.); včasi f.: poljski dekliči, Navr. (Let.).
  67. dẹklı̑čar, -rja, m. der Mädchenjäger, Zora.
  68. dẹklı̑čica, f. = deklička, Cig.
  69. dẹklı̑čina, f. = deklička, ogr.- C., Let.
  70. dẹklíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) tako se vesti, kakor šega dopušča dekletom, Gor.- DSv.; — 2) k dekletom pohajati, Polj.; — prim. dekličevati.
  71. dẹklı̑čka, f. das Mädchen, Jarn., ogr.- Valj. (Rad).
  72. dẹklı̑čnik, m. der Mädchenjäger, Cig.
  73. dẹklína, f. größeres Mädchen, Cig., M.; = dekle, Mur., Jan., vzhŠt.; die Jungfrau, Štrek.
  74. dẹklı̑nče, -eta, n. dem. deklina; das Mädchen, Mur., C.
  75. dẹklínica, f. dem. deklina, Mur., Cig., Jan., Slom.
  76. dẹklı̑nji, adj. Mädchen-, Mur.
  77. dẹklı̑nski, adj. Mädchen-, mädchenhaft, Mur.
  78. deklı̑ški, adj. Mädchen-; dekliška šola, die Mädchenschule; po dekliško, nach Mädchenart; — jungfräulich, Cig., Jan.; dekliški stan, der Jungfernstand, Cig.
  79. dę́kliti, -im, vb. impf. = deklovati, C.
  80. dekretāli, m. pl. die Decretalen, päpstliche Verfügungen, Cig.
  81. dẹ́ł, m. der Theil; sprednji, zadnji d., das Vorder-, Hintertheil; d. sveta, ein Welttheil; na enake dele, zu gleichen Theilen; na dele, ratenweise, C.; veči del (večidel), größtentheils; sestavni d., der Bestandtheil, Cig. (T.); — die Grundparcelle, Cig., C.; der Waldantheil, Cig.; gremo v dele, Z.; — das Erbtheil, Cig., M.; — d. prinesti k hiši, ein Heiratsgut zubringen, Guts.- Cig.; na d. priti, zutheil werden, Trub., Krelj.
  82. dẹlȃłnica, f. = delavnica, nk.
  83. dẹ́lanje, n. das Arbeiten; — das Machen, das Schaffen, das Verfertigen; delanje cest, der Straßenbau, Cig.; leseno delanje, der Holzbau, V.-Cig.; delanje pojmov, das Begriffebilden, Cig. (T.); — die Handlungsweise, Cig.
  84. dẹlapust, m., Cig., M., C.; pogl. delopust.
  85. dẹlárnica, f. das Arbeitshaus: prisilna d., das Zwangsarbeitshaus, Levst. (Nauk), DZ.
  86. dẹlȃtən, -tna, adj. 1) arbeitend: d. človek, ein Arbeiter, pri Mariboru- Kres I. 358.; — 2) wirksam, h. t.- Cig. (T.).
  87. dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.- Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.
  88. dẹ̑łba, f. die Theilung, Cig. (T.), ogr.- M., DZ.; die Theilung des Vermögens, C.; — die Division ( math.), Cig. (T.); — d. časa, die Zeiteintheilung, Cig. (T.).
  89. dẹ́łce, n. dem. delo; kleine Arbeit, Cig.; kleines Werk, nk.
  90. dẹ́lčəc, -čca, m. dem. delec, Valj. (Rad).
  91. dẹ́lčək, -čka, m. dem. delec; das Theilchen, die Partikel, Cig.; kleiner Waldantheil, Valj. (Rad).
  92. dẹ́łəc, -łca, m. das Theilchen; svetlobni delci, die Theilchen der Lichtmaterie, Žnid.; das Stückchen, Krelj; der Waldantheil, Svet. (Rok.); der Grundantheil, C.; kakšen d. svojega lovišča zameniti za drug delec, Levst. (Nauk).
  93. dẹ́łək, -łka, m. dem. del; das Theilchen; das Körpertheilchen, Cig. (T.); istorodni delki, gleichartige Theilchen, Erj. (Min.).
  94. dẹ́łən, -łna, adj. 1) Theil-, partiell, Jan., Cig. (T.); delni produkt, das Partialproduct, Cig. (T.); delna dolžna pisma, Theilschuldverschreibungen, DZ.; — 2) distributiv ( phil.), Cig. (T.).
  95. dẹ̑lež, m. der Antheil; die Quote, Cig. (T.); die Tantieme, DZ.; der Erbantheil, Svet. (Rok.); — die Parcelle, C.; die Waldparcelle, Polj.; — gen. tudi: delę́ža, Valj. (Rad).
  96. dẹ̑ležək, -žka, m. dem. delež, Jan.
  97. dẹlę́žən, -žna, adj. theilhaftig; d. biti česa, an einer Sache theilhaben; d. daru, Ravn.- Mik., Cig.
  98. dẹlę́žiti, -ę̑žim, vb. impf. theilhaftig machen, Cig.; d. se česa, an etwas theilnehmen, Cig., Jan.; d. se (razpisanega) darila, Navr. (Let.).
  99. dẹlę̑žje, n. das Particip, Cig., Raič.
  100. dẹlę̑žnica, f. 1) die Antheilhaberin, die Theilnehmerin; — 2) der Antheilschein, DZ.

   36.301 36.401 36.501 36.601 36.701 36.801 36.901 37.001 37.101 37.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA