Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (36.701-36.800)

  1. dárati, -am, vb. impf. znači on glas, ki ga kokoš daje od sebe, predno gre jajce nest, Dol.
  2. dȃrba, f. = daritev, Slom.- C.
  3. dārda, f. der Spieß, Habd., M., die Lanze, C.; = prim. madž. dárda, it. dardo, der Wurfspieß, Mik. (Et.).
  4. dàre, conj. = kadar, vzhŠt., ogr.- C.; — iz gdare.
  5. daríłən, -łna, adj. Schenkungs-, Jan.; — Opfer-, Cig., Jan.
  6. darı̑łnica, f. 1) das Opfergefäß, Cig., Jan.; — 2) der Opferstock, DZ.
  7. darı̑łnik, m. 1) der Opferaltar, der Opfertisch, Cig., Jan.; — 2) der Opferstock, M.
  8. darílọ, n. das Geschenk; der Preis, die Prämie; — das Opfer, Cig., Jan.
  9. darína, f. die Gabe, Mur.; das Opfer: na darino se shajati, Ravn.; pl. darine, das Opfermahl, V.-Cig.
  10. daríšče, n. die Opferstätte, Cig., C.
  11. darı̑telj, m. der Geber, Mur., C.
  12. darı̑teljica, f. die Geberin, nk.
  13. darı̑teljka, f. = dariteljica, M., C.
  14. darı̑tən, -tna, adj. = daritven, Cig.
  15. daríti, -ím, vb. impf. spenden, schenken, Mur., Cig., Jan.; d. in jemati, Levst. (Zb. sp.); — opfern, Mur., Cig., Jan., Burg.; — dariti koga, beschenken, Vrt.
  16. dármo, adv. unentgeltlich, SlN.; za darmo, Mik., C.
  17. dȃroma, adv. geschenkweise, unentgeltlich, Cig., Mik.; daroma dati, schenken, C.; darọ́ma, M.
  18. dàsi, dasirávno, conj., pogl. da 6).
  19. dáska, f. die Steinplatte, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. deska.
  20. dáskast, adj. plattenförmig: d. kamen, ein Gestein mit plattenförmiger Structur, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.).
  21. dátəl, -tla, m. die Dattel, Jan.
  22. dátelj, -telja, (-teljna), m. die Dattel, Cig., Tuš. (R.).
  23. dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! ( prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.
  24. débeł, * debę́la, adj. 1) dick, tri prste d., drei Finger dick; debel sneg, tiefer Schnee, Cig.; debele plasti, mächtige Schichten, Cig. (T.); debela knjiga, dickes Buch; debele solze, große Thränen; debel človek, ein wohlbeleibter Mensch; debel je kakor valiž (valjar), debel si kakor bi te bil zamesil, Erj. (Torb.); debela živina, das Mastvieh; debeli četrtek, der feiste Donnerstag, Notr., Dol., Št.; debela zemlja, fetter Boden; — grob: debelo sukno, debel tobak, debela moka; debeli ogelj, die Grobkohle, debeli apnenec, der Grobkalk, Cig. (T.); debel denar, grobes Geld, Cig.; to je stotak! debel denar! Zv.; — na debelo (en gros) kupovati, prodajati; — groß, stark: debeli gozdi, große, dichte Wälder, Vod. (Izb. sp.) *; debela voda = globoka v., Svet. (Rok.); debelo gledati, große Augen machen, verwundert blicken; debelo videti, schlecht sehen, C.; debelo čuti (slišati), harthörig sein, C.; debela ušesa imeti, Št.; debel glas, tiefe Stimme, debelo govoriti, eine Bassstimme haben; debela ura, eine starke Stunde, C.; debelo uro hoda, Dol.; debelo plačilo, gute Bezahlung, C.; derb, roh; podobe so prav na debelo, rohgearbeitet, Zv.; debela laž, eine derbe Lüge; tako je debela laž, da lehko primeš za njo, Št.; debelo se zlagati; debela šala, plumper, grober Scherz; ta je bila debela, das war eine Grobheit; debele pameti, roh, ohne Bildung, Cig.; debel človek, unartiger Mensch, Cig.; na debelo je ustvarjen, er ist roh, grob, C., Z.; je nekoliko na debelo, GBrda; — debel prestop, grobe Uebertretung, debelo zanemarjenje, grobe Vernachlässigung, DZ.; — debel je za ušesi, er hat seine Tücke, Cig.; = ima za ostrim debelo, Z.
  25. debeláč, m. der Dickleibige, Cig.
  26. debeláča, f. = koruza, Cig., Jan., C., Dol., BlKr., vzhŠt.; po hrvaškem vzgledu so začeli Dolenjci že pred mnogimi desetletji sejati debelozrnato koruzo, ki se zove debelača ("debeljača"), Slovan, I. 166.
  27. debelȃčnica, f. = koruznica, M.
  28. debę̑łəc, -łca, 1) dicker Mensch, Cig.; — der Mastochs, Polj.; — 2) eine Art dicke Kastanie, C.; — der Pfundapfel, Nov.- C.; — eine Art dicke Möhre, C.
  29. debelẹ́ti, -ím, vb. impf. dick werden; korenje debeli.
  30. debelíca, f. 1) o debelem sadju: neka črešnja, Rihenberk- Erj. (Torb.); neka smokva, Slap pri Ipavi- Erj. (Torb.); neka sliva, C.; — 2) = debela zemlja, ( opp. tenčica) Krn- Erj. (Torb.).
  31. debelíka, f. neko jabolko, na Slapu, v Brkinih- Erj. (Torb.).
  32. debelína, f. 1) die Dicke, koliko ima drevo debeline? Svet. (Rok.); lečna d., die Dicke der Linse, Žnid.; d. podpornega zida, Levst. (Cest.); die Mächtigkeit ( min.), Cig. (T.); — 2) etwas Dickes: dicke Holzstämme, Bes.; mi moramo pobirati slabe vrhove in brstino, graščakova pa je debelina, Jurč.; — grobe Leinwand, Nov.- C.
  33. debelı̑nka, f. die Dickpfirsich, C.
  34. debelíti, -ím, vb. impf. 1) dick machen, feist machen, mästen; d. se, dick werden: živina se debeli, wird fett, feist; — 2) ( math.) Einheiten einer niedereren Benennung auf Einheiten höherer Benennung bringen, reducieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — naglaša se tudi: debę́liti, Polj.
  35. debelják, m. dicker Mensch, der Fettwanst, Cig., M., C., Trub., Dalm.; velikašem, debeljakom se povsod dobro godi, Zv.
  36. debeljȃnka, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  37. debeljénje, n. 1) das Mästen, Cig.; — 2) das Reducieren, Cel. (Ar.).
  38. debę̑łka, f. 1) dickes, fettes Weib, Z.; — die Mastkuh, Polj.; — 2) neka hruška, Šebrelje- Erj. (Torb.); — 3) = debelača, Navr. (Let.).
  39. debę̑łkast, adj. etwas dick, dicklich; — gröblich, Cig.; debelkasto stolčen, gröblich gestampft, Pohl. (Km.).
  40. dę́bəłn, -łna, adj. Schaft-, Stamm-, Cig.
  41. debę̑łnica, f. = pustna nedelja, Tolm.- Erj. (Torb.).
  42. debelǫ̑ča, f. = debelost, C.
  43. debeloglèd, -glę́da, adj. großäugig, Zora.
  44. debelokljùn, -kljúna, m., pl. debelokljuni, die Dickschnäbel, die Kegelschnäbler, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  45. debelokljúnast, adj. dickschnäbelig, Cig.
  46. debelokǫ́stən, -tna, adj. dickknochig, Mur., Cig., Jan.
  47. debelokǫ́stnost, f. die Dickbeinigkeit, Mur.
  48. debelokǫ̑žəc, -žca, m. der Dickhäuter ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  49. debelokǫ́žən, -žna, adj. dickhäutig, Cig., Jan.
  50. debelolı̑čnica, f. die Dickwangige, M.
  51. debelolı̑čnik, m. der Dickwangige, der Bausback, Cig., M.
  52. debelolı̑stnica, f. die Fettpflanze, pl. -ce (crassulaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  53. debelonítən, -tna, adj. grobfädig, Cig.
  54. debelonòg, -nǫ́ga, adj. dickfüßig, Jan.
  55. debelonòs, -nǫ́sa, adj. dicknasig, Jan.
  56. debeloòk, -ǫ́ka, adj. großäugig, ochsenäugig, Cig., Jan., Bes.
  57. debeloprę̑dnica, f. die Vorspinnmaschine, Cig.
  58. debelorìt, -ríta, adj. mit großen Hinterbacken, M.
  59. debelorı̑tnik, m. ein Mann mit großen Hinterbacken, Notr.- M.
  60. debeloròg, -rǫ́ga, adj. dickhörnig: debelorogi bik, Bes.
  61. debelorùn, -rúna, adj. mit grobem Vlies, Cig.
  62. debelọ̑st, f. die Dicke; d. in dolgost izmeriti; — die Dickheit; — die Feistigkeit, die Dickleibigkeit; — die grobe Beschaffenheit, die Gröbe, Cig., Jan.
  63. debelostrǫ́čnat, adj. dickhülsig, Cig.
  64. debelóta, f. = debelost, Cig.
  65. debelótən, -tna, adj. die Dicke betreffend, V.-Cig.
  66. debelotrẹbúšən, -šna, adj. dickwanstig, SlN.
  67. debelotrẹbȗšnik, m. der Dickbauch, Bes.
  68. debeloùh, -úha, adj. kdor ima debela ušesa: d. poslušavec, begriffstütziger Hörer, SlN.
  69. debelozŕnat, adj. grobkörnig, Jan.; debelozrnata koruza se zove debeljača, Slovan.
  70. debeložíłnat, adj. großäderig, Cig.
  71. debelȗhar, -rja, m. = debeluh; polh d., DSv.
  72. debelȗn, m. = debeluh, C.
  73. debelȗnəc, -nca, m. dem. debelun, C.; n. pr. debel otrok, vzhŠt.
  74. debelúša, f. dickleibiges Weib, Z.
  75. debelúšən, -šna, adj. dickleibig, SlN.- C.
  76. debər, -bri, f. die Thalschlucht, Cig. (T.), Jan., C., Jes.; beseda se nahaja v krajnih imenih, Mik.; — stsl. dьbrь.
  77. dę́blast, adj. dickstämmig, Cig.
  78. deblàt, -áta, adj. = deblast, C.
  79. dę́blọ, n. 1) der Baumstamm; — d. stebra, der Schaft einer Säule, Cig. (T.); — on del suhe zemlje, v katerega se morje ne zajeda in ga nikakor ne razkosava, der Stamm, der Rumpf ( geogr.), Jes.; — der Wortstamm ( gramm.), Cig. (T.); — 2) = steblo, C.; govori se tudi manj pravilno: déblọ; prim. Cv. X. 6.
  80. deblomèr, -mę́ra, m. das Dendrometer, Cig. (T.).
  81. déca, dẹcȇ, f. coll. die Kinder, vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); drobna d., der Tag der unschuldigen Kinder, vzhŠt., ogr.- C.; dẹ́ca, Mur.; — prim. stsl. dêtьca.
  82. decę́mbər, -bra, m. 1) der Monat December; — 2) neka ženska obleka: d. je bil kakor suknja dolg, segal je do kolen in je imel žolte "žnure" vse po sebi, Središče- Pjk. (Črt.).
  83. decimālən, -lna, adj. Decimal-, Cig. (T.); decimalno število, Cel. (Ar.).
  84. decimālka, f. die Decimale, Cel. (Ar.).
  85. dẹčȃj, m. das Kind, Cig.; jokati se kakor dečaj, Jurč.
  86. dẹčák, m. der Bursche, Jan., ogr.- M., nk.; užigajo krese dečaki ("fantje") in možje, Navr. (Let.).
  87. dẹčárəc, -rca, m. der Knabe, das Knäblein, Jan., kajk.- Valj. (Rad), Prip.- Mik.
  88. dẹčáric, m. = dečarec, kajk.- Valj. (Rad).
  89. dẹčarı̑ja, f. 1) die Kinderei, M., BlKr.; — 2) = deca, Jan., BlKr.; — tudi: ljudje, ki se po otročje vedejo, BlKr.
  90. dẹčáriti, -ȃrim, vb. impf. sich kindisch betragen, Jan.
  91. dẹčárski, adj. Knaben-, knabenhaft, Cig.
  92. dečáški, adj. Knaben-: dečaška toga, die Knabentoga, Vest.
  93. dẹ̑čəc, -čca, m. = deček, Habd.- Mik.
  94. dę́čəłski, adj. Mädchen-, mädchenhaft, M.; — jungfräulich, C.
  95. déčica, f. coll. dem. deca; die Kinderchen, ogr.- C., Danj. (Posv. p.); dẹ́čica, Mur.
  96. dẹ̑čič, m. = deček, Jan.
  97. dẹčı̑nji, adj. 1) den Kindern gehörig, C.; — 2) Kinder-, C.
  98. dẹčı̑nski, adj. 1) = dečinji 1): d. penezi, Pupillengelder, C.; — 2) kindisch, Mur., Cig. (T.); pustne veselice so bile izprva dečinska, kesneje razuzdana radost, Navr. (Let.).
  99. dēčko, -čka, m. der Knabe, Valj. (Rad); ein tüchtiger Knabe; to je dečko! Št.; govori se nav. s čistim ozkim e, Cv.
  100. dẹ́čla, f. 1) das Mädchen, Mur., Cig., Jan., Boh., Štrek., Gor., Kor.; poiščimo dečlo, katera je še devica, Dalm.; dečle pri preslici, Trub.; die Jungfrau, Meg.; — 2) = punčica v očesu, C.

   36.201 36.301 36.401 36.501 36.601 36.701 36.801 36.901 37.001 37.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA