Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (36.301-36.400)

  1. črèns, -énsa, m. = črensa, Valj. (Rad).
  2. črę̑nsa, f. = čremsa, Mur., Mik.
  3. črẹ̑p, m. 1) die Scherbe; gesprungener Topf; — der Topf ( zaničlj.), Št.; poje kakor star črep, Z.; — 2) = črepina, der Schädel: mahniti koga po črepu, SlN.; tvoj goli in prazni črep, Let.; — 3) = strešna opeka, Cig. ( stsl.).
  4. črẹ́pa, f. die Scherbe, ogr.- Mik., lončena posoda, Tolm.
  5. črẹpáča, f. = črepaha, C.
  6. črẹ́paha, f. die Schildkröte (testudo), Cig., Jan.; velikanska č., die Riesenschildkröte (chelonia Midas), Erj. (Ž.).
  7. črẹpák, m. = lonec ( zaničlj.): strupljen č., Slom.
  8. črẹpálọ, n. das Schöpfgefäß, Cig.
  9. črẹpánja, ** f. = črepina, Mur., Danj.- Mik.; (črpanja) ogr.- Valj. (Rad).
  10. črẹ́pati, * -pam, -pljem, vb. impf. 1) schöpfen, Guts., Jarn., Cig., Jan.; — 2) schlürfen, gierig trinken, saufen, Mur., jvzhŠt., (-áti), BlKr.
  11. črẹ̑pəc, -pca, m. 1) dem. črep; — 2) der Dummkopf, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  12. črepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. tönen, wie ein gesprungener Topf, C., Trst. (Let.).
  13. črẹpíca, f. = strešna opeka, Cig.; — prim. črep 3).
  14. črẹpína, f. 1) die Scherbe; = lončena posoda ( zaničlj.); — 2) die Hirnschale, Erj. (Ž.); der Schädel; udariti koga po črepini.
  15. črepínast, adj. scherbenartig, Cig.
  16. črepínja, f. 1) = črepina 1), Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., Št.; črepinje počediti, das Geschirr reinigen, Zv.; — 2) = črepina 2), M.
  17. črẹpı̑njak, * m. = graden, die Steineiche, die Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Nov., Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  18. črẹ̑pkati, -am, vb. impf. = črepetati, M., C.
  19. črẹ́pniti, črẹ̑pnem, vb. pf. ein Scherbengeräusch von sich geben: pisker je črepnil, C.
  20. črẹ̑pnja, f. = črepina 1), Cig., C.; — der Tiegel, ogr.- C.; prstena, skledi podobna posoda, pod katero se navadno peče pogača, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  21. črẹpnję̑n, adj. = lončen, ogr.- M., C.
  22. črẹpnjı̑čka, f. das Scherbchen, ogr.- Valj. (Rad).
  23. črẹpǫ̑n, m. großer Topf, C., Z.
  24. črẹpotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = črepetati, C., M.
  25. črẹ̑slar, -rja, m. = strojar, Vrt.
  26. črẹ́slati, črẹ̑slam, vb. impf. 1) abrinden, Z.; — 2) schlagen, streichen, Z.; — 3) strafen, tadeln, C.
  27. črẹslę̑n, adj. Loh-: čreslena kislina, die Gerbsäure, Cig. (T.).
  28. črẹsleníca, f. 1) die Lohbrühe, Cig., C., Vrt.
  29. črẹ́slọ, n. 1) die Lohe; — 2) "pretini v orehu", Drežnica- Erj. (Torb.).
  30. črẹ̑šnja, f. die Kirsche; črešnje zobati, Kirschen essen; sv. Vid je črešenj sit; tvoja modrost je od črešenj do višenj, Npreg.- Lašče- Levst. (M.); der Kirschbaum, s črešnje pasti; navadna č., die Vogelkirsche (prunus avium), Tuš. (R.); = divja č., Cig.; č. hrustavka, die Knorpelkirsche, č. srčica, die Herzkirsche, Tuš. (R.); lavorikasta č., die Lorbeerkirsche (prunus laurocerasus), Tuš. (R.); kozja č., gemeiner Wegdorn, Kreuzdorn, Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); volčja č., die Tollkirsche (atropa Belladonna), Cig., Jan., Tuš. (R.); pasja č., der Faulbaum (rhamnus frangula), Josch.
  31. črẹšnják, m. črešnjam podoben fižol, C.
  32. črẹšnjaríca, f. neka breskev: die Kirschenpfirsich, C.
  33. črẹšnjejẹ̑łəc, -łca, m. der Kirschen isst, Mik.
  34. črẹ̑šnjica, f. dem. črešnja; kurja č., das Ackergauchheil (anagallis arvensis), Cig., Medv. (Rok.).
  35. črẹ̑t, m. = čreta, C., Mik.
  36. črẹ́ta, f. ein morastiger Ort, der Ried, C., Št.; V čreti mrzla voda 'zvira, Npes.-Vraz.
  37. črẹtína, f. = čreta, C.
  38. črẹ̑tje, n. coll. das Krummholz, Mik.; — prim. čretovec.
  39. črẹ̑tnik, m. = čreta, C.
  40. črẹ̀z, * I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.- Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.- Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija- Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn- Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
  41. črẹzdánji, adj. den Tag über stattfindend, C.
  42. črẹzdánski, adj. = črezdanji, M.
  43. črẹzjútri, adv. = črez jutri, pojutrnjem, BlKr.
  44. črẹzjútrnji, adj. übermorgig, BlKr.- LjZv. IV. 747.
  45. črẹzmę́rən, -rna, adj. maßlos, Jan., Cig. (T.), nk.
  46. črẹzmọ̑rski, adj. transmarin, Cig., C.
  47. črẹznẹ̑močnost, f. das Uebermaß, C.; — č. v jedi in pijači, Fraß und Völlerei, C.; (čreznemčnost, Mur.).
  48. črẹzrȃmnica, f. der Trag-, der Achselgurt, C., Z.
  49. črfa, f., Cig., pogl. čerfa.
  50. črgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern, C.
  51. črgòt, -óta, m. etwas Gekritzeltes, die Kritzelei, C.
  52. črgotáriti, -ȃrim, vb. impf. = črgotati, C.
  53. črgǫ́tati, -ǫ́tam, vb. impf. kritzeln, C., Zora; — prim. črčkati.
  54. črgotíga, f. = črgot, C.; kvake in črgotige, Kremp. ( Let. 1878. III. 79.).
  55. čr̀h, čŕha, m. = črha, V.-Cig., Jan., C.
  56. čŕha, f. der Muck, der Muckser, Jan., C.; kar črhe ji ne odgovori, Ravn.- Mik.
  57. čȓhljaj, m. = črha, Jan.
  58. čŕhniti, čȓhnem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen; niti črhnil ni, ni besedice črhnil.
  59. črìč, -íča, m., Valj. (Rad), pogl. čirič.
  60. črı̑čək, -čka, m., Jan., pogl. čiriček.
  61. čr̀k, čŕka, m. der Strich, ein Schriftzug, Cig., M.; — prim. črka.
  62. čŕka, f. der Buchstabe; ulite črke, Lettern, Cig.; — menda nam. črtka; prim. črtati, Mik. (Et.).
  63. čȓkar, -rja, m. kdor se s črkami peča, nk.
  64. čȓkarski, adj. črkarska pravda, der Abckrieg, UčT., nk.
  65. 1. čŕkati, čȓkam, vb. impf. knarren ( z. B. von ungeschmierten Rädern), Jarn.; — schirken (vom eintönigen Laut des Finken), V.-Cig.; — prim. črčati.
  66. 2. čŕkati, * črtam, vb. impf. kritzeln (tudi: črkáti), Mur.; — prim. rus. čerkatь, kritzeln; nam. črtkati. (?)
  67. čŕkica, f. dem. črka, Cig., Jan., nk.; — pogl. črčica.
  68. čȓknja, f. = črka, C.; — = vejica, der Beistrich, Mur.
  69. črkolı̑łnica, f. die Schriftgießerei, Cig., Jan.
  70. črkopìs, -ísa, m. die Buchstabenschrift, Jan., Cig. (T.).
  71. črkopı̑sje, n. = črkopis, Jan.
  72. črkorẹ̑zəc, -zca, m. der Schriftschneider, Cig., Jan.
  73. črlı̑n, m. "neka ptica, ki se tako nekam glasi", Kras- Erj. (Torb.).
  74. črljèn, -éna, adj. roth, Habd., Guts., Mik., (-len), kajk.- Valj. (Rad).
  75. črlję̑nəc, -nca, m. 1) die Schamröthe: črljenec me oblije, C.; — 2) die Zwiebel, Habd., Cig.; črlę́nəc, Valj. (Rad).
  76. črljenẹ́ti, -ím, vb. impf. roth werden, kajk.- C.
  77. črljenína, f. die Röthe, rothe Schminke, Habd.
  78. črlję̑nka, f. schwarzer Nachtschatten (solanum nigrum), Cig., C.; hostna č., die Zaunrübe (bryonia dioica), Cig., ogr.- C.
  79. čȓm, m. 1) eine brandige Entzündung: der Karbunkel, der Anthrax, Cig., Jan., DZ.; č. v prstu, der Fingerwurm, Mur., Št.; ledni (ritnikov) č., das Rückenblut (eine Form des Anthrax), Bleiw.- Cig.; — = vranični prisad, der Milzbrand, Cig., Jan., Nov.; — das Rankkorn (eine Krankheit der Schweine), Cig.; — 2) mošt je v črmu, der Most ist bei der ersten Gährung in der Schwärze, Mur., C.
  80. čȓmast, adj. brandig, Cig.; črmasta krvomoča, Nov.
  81. črmelíka, f. der Hundswürger (cynanchum), C., Medv. (Rok.).
  82. 1. čŕməlj, -mlja, m. = čmrlj, Gor., Mik.
  83. 2. črmę̑lj, m. = čmrlj, Dict., Goriš.
  84. črmlják, m. der Eierdotter, Meg., Cig., Rib.- Mik., Mariborska ok.- C.; beljak okoli črmljaka, Dalm.
  85. črmljèn, adj. = črlen, C.
  86. črmnẹ̀ł, -ẹ̑la, adj. roth, (črnel, črnjel), Zilj.- Jarn. (Rok.), Rez.- C.; Moja ličica so bleda, Tvoja pa črnela ( nam. črmnela), Npes.-Schein.
  87. črmnẹ̑łəc, -łca, m. neka vinska trta, (črnelec) Ip.- Erj. (Torb.).
  88. črmnẹ̑łka, f. 1) = rdečerepka, podgorelec, der Gartenrothschwanz (sylvia phoenicurus), (črnelka) C.; — 2) neko jabolko, (črnelka) Šebrelje- Erj. (Torb.); — neka hruška, (črnelka) Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.).
  89. črmníca, f. 1) der Milzbrand, Levst. (Nauk), (črnica) Nov.; — 2) der Frieselausschlag, (črnica) Notr.- SlN.
  90. črmnják, m. der Eierdotter, (črnjak) Alas., Kras, Ip., Koborid- Erj. (Torb.), GBrda.
  91. črmnoòk, -ǫ́ka, m. neka riba: = črmnooka, Bohinj- Erj. (Rok.).
  92. črmnoǫ́ka, f. die Plötze (leuciscus rutilus), (črnooka) V.-Cig.; "črnovka", Frey. (F.).
  93. čȓn, m. 1) = oteklina, bula, BlKr., DSv.; — 2) der Getreidebrand: Cig.; — = smod, die Traubensenge, vzhŠt.- C.; — prim. črm.
  94. čȓn, -ı̑, f. die Schwärze, Jan.; angleška č., das Englisch-Schwarz, DZ.; — der Mohr ( chem.), Cig. (T.).
  95. čŕn, adj. schwarz; v črno oblečen, schwarzgekleidet, in Trauerkleidern; — črno se mi dela pred očmi, ich verliere die Besinnung; — vse črno jih je (o velikem številu temnih stvari); ni odgovoril ni črne ni bele, Erj. (Izb. sp.).
  96. čŕna, f. Name einer schwarzen Kuh ( C.) oder Ziege, Erj. (Torb.).
  97. črnbẹ́ł, -bẹ́la, m. die Weingrille (decanthus pellucens), Sv. Križ (Ip.)- Erj. (Torb.).
  98. čȓnčək, -čka, m. dem. črnec; — eine Art Hummel, Mik.
  99. črnę̑, f. pl. das Messerheft, Mur., Mik.; noževe črne, Polj.; gen. črní, SlGor.; — prim. črenje in čren.
  100. črnè, -ę́ta, m. schwarzer Ochs, Valj. (Rad).

   35.801 35.901 36.001 36.101 36.201 36.301 36.401 36.501 36.601 36.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA