Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (36.201-36.300)

  1. čǫ́ga, f. 1) der Streif, der Fleck, C.; stena ima čoge, Z.; — 2) eine gefleckte Kuh, C.
  2. čǫ́gast, adj. gefleckt, gestreift, C., Cig.; getigert: čogast vol, Št.; — blatternarbig, C.
  3. čǫ́gati, čǫ̑gam, vb. impf. beflecken, beschmieren, C., Z.
  4. čǫ́gəlj, -glja, m. gefleckter Ochs, C.
  5. čǫ̑glja, f. neko jabolko, (čogla) Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  6. čǫ̑gljast, adj. — prismojen, neumen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. kor.-nem. tschogg'l, schwachsinniger Mensch, Štrek. (Arch.).
  7. 1. čóha, f. ein Mantel oder Rock aus grobem Tuch, Cig., Jan., vzhŠt.; sršavo oblačilo, Trst. ( Vest. I. 61.); — nekoliko daljši jopič, kakršnega nosijo štajerski Slovenci ob ogrski meji, Zora V. 92.; — die Kotze, Guts., Mur., DZ.; — prim. tur. čoha, Dan.
  8. 2. čǫ́ha, f. 1) eine junge Kuh, M., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Sau, C.; — prim. 1. čohati. (?)
  9. čoháč, m. = čohar, Pjk. (Črt.).
  10. čohȃłnik, m. der Striegel, Jan.
  11. čohálọ, n. der Striegel, Jan.
  12. čohár, -rja, m. kdor čohe izdeluje, Cig., M.
  13. čoháš, m. = čohar, kajk.- Valj. (Rad).
  14. 1. čǫ́hati, -am, vb. impf. 1) kratzen; Kmet klobuk drži, Glavo čoha si, Danj. (Posv. p.); č. se, sich kratzen, sich scheuern: krava se ob deblu čoha, C.; kaj bi se čohal, kjer me ne srbi? C.; — 2) striegeln: konja č., Vod. (Izb. sp.); krovci streho čohajo, die Strohdecker kämmen das (fertige) Dach aus, Cig.; — prim. 1. čehati.
  15. 2. čǫ́hati, vb. impf., Cig., pogl. čuhati.
  16. čǫ̑hlja, f. 1) die Patsche der Strohdecker, V.-Cig.; — 2) der Striegel, Nov.; — 3) ženska, katera se zmeraj čoha, C.
  17. čohljáti, -ȃm, vb. impf. sanft kratzen, scheuern, streicheln, ogr.- C.
  18. čohnę́ti, -ím, vb. impf. = smrdeti, Gor.; pogl. 2. čuhniti.
  19. 1. čǫ́hniti, čǫ̑hnem, vb. pf. 1) kratzen, scheuern, C., Z.; — 2) einen Streich, einen Schlag versetzen: le čohni ga! vzhŠt.- C.; — prim. čehniti, česniti.
  20. 2. čǫ́hniti, čǫ̑hnem, vb. impf., C.; mrlič že čohne, Ravn.; pogl. 2. čuhniti.
  21. čòk, čóka, m. 1) der Klotz, Cig., Jan., Notr.; iz grdega, grčastega čoka silno lep kip storiti, Jsvkr.; — kos debla, ki se na žago dene, der Sägeklotz, Svet. (Rok.), Notr.; — der Klotz, auf dem Holz gehackt wird, Notr.; dicker Pflock, Cig., Jan., C.; stoji kakor č., Cig.; — 2) der Rumpf, Mur., Met.; — 3) untersetzter, plumper Mensch, Cig., Jan., M.; — prim. it. ciocco, der Klotz, C.
  22. čókast, adj. vierschrötig, dickleibig, Cig.
  23. čokàt, -áta, adj. untersetzt; ni ne majhen ne velik, ampak čokat, Z.
  24. čokátost, f. die Untersetztheit, Cig.
  25. čȏkəc, -kca, m. das Klötzchen, Cig.
  26. čókəlj, -klja, m. der Finger (šalivo ali zaničljivo), C.; — prim. čok.
  27. čǫ̑klja, f. = čonklja, C.
  28. čokljàt, -áta, adj. = čokat, Cig., C., Nov.
  29. čokolȃdar, ** -rja, m. der Chocoladeverkäufer, Cig.
  30. čǫ̑l, m. = češarek, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. čola.
  31. čǫ́la, f. der Klotz, der Baumstrunk, Gor.; Bolc- Erj. (Torb.); der Haublock, Cig.; čola za drva, DZ.; der Ambossstock, Cig.; č. strojarska, der Gerbebaum, Cig.; — tist les, ki pri zavori na kolo tišči, Gor.; — prim. nem. Zoll, Zollen = Klotz, Štrek. (LjZv.).
  32. čȏłn, m. 1) der Kahn; = ladja: razbijaš čolnove na morju, Trub.; — 2) die Mulde, großer Trog ( z. B. zum Abhaaren der Schweine, zur Bereitung des Mörtels u. dgl.) vzhŠt.- C.; — 3) das Weberschiffchen, C.
  33. čołnák, m. das Weberschiffchen, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  34. čołnár, -rja, m. 1) der Kahnmacher, Cig., Jan.; — 2) der Schiffer, Meg., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; čolnar ali mornar, Krelj; Vrtinec so vid'li čolnarji dereč, Preš.
  35. čȏłnast, adj. kahnförmig, Cig., Jan.
  36. čȏłnək, -nka, m. dem. čoln; — das Weberschiffchen, Št.- Cig.
  37. čołnìč, -íča, m. dem. čoln; 1) kleiner Kahn, der Nachen; Nezvesta, bodi zdrava! Čolnič po mene plava, Preš.; — 2) das Weberschiffchen, Jan.; das Schiffchen bei der Nähmaschine, DZ.; — 3) das Kahnbein, das Schiffbein (os scaphoideum), V.-Cig.
  38. čołníčast, adj. kahnförmig, Cig.; čolničasta kost, das Kahnbein ( zool.), Cig. (T.).
  39. čołnı̑čək, -čka, m. dem. čolnič; 1) das Kähnchen; Jezus stopi v č., Ravn.; — 2) = čolnič 3), V.-Cig.
  40. čołnína, f. das Kahngeld, die Fährgebür, Cig.
  41. čomorad, m., Mik., pogl. močerad.
  42. čǫ̑mpa, f. die Kartoffel, Jan., Bolc- Erj. (Torb.), Kranjska Gora ( Gor.)- DSv.
  43. čǫ́nkast, adj. knorrig, ogr.- C.
  44. čǫ́nkəlj, -klja, m. 1) dürrer Ast am Baume, Rez.- C., ogr.- C.; — 2) der Fußknöchel, C.; — das Glied, ogr.- M.; — prim. it. cionco, verstümmelt, C.
  45. čǫ̑nklja, f. ein verstümmeltes Glied, C.
  46. čǫ̑nta, f. der Knochen, vzhŠt., ogr.- C.; — iz madž.
  47. čontíka, f. das Beinholz (ligustrum vulgare), C.; — prim. kostenika.
  48. čòp, čǫ́pa, m. 1) der Schopf, das Büschel (Haare, Federn), der Federbusch, Cig., Jan., Rož.- Kres; die Quaste, Mur., Cig., DZ.; — der Pinsel, Cig.; — der Kamm der Vögel, Z., Valj. (Rad); — der Schopf des Daches: celo noč sem moral čop mašiti s pezdirjem in slamo, da mi ni sneg zanašalo na podstrešje, Bes.; — 2) die kleine Horneule, Jarn.; Čop sedi na veji, Npes.-Schein.; — prim. nem. Schopf.
  49. 1. čǫ́pa, f. die Schopfhenne, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.).
  50. 2. čopa, f. ein Kahn aus einem hohlen Baumstamm, ( srlat. copa), Prim.- Štrek. (Arch.).
  51. čǫ̑parica, f. 1) die Haubenmeise (parus cristatus), C.; — 2) die Haarbüschelraupe, Cig.
  52. čǫ́past, adj. schopfig: čopasta kokoš, die Schopfhenne, Cig., Jan.; — schopfartig, Jan.
  53. čopatíca, f. die Schopfmeise (parus cristatus), SlGradec- C.
  54. čopə̀k, -pkà, m. dem. čop; das Schöpfchen; der Kamm der Vögel, Valj. (Rad); der Zipfel, V.-Cig.; — tudi: čǫ̑pək.
  55. čopìč, -íča, m. 1) das Büschelchen, Jan.; — der Pinsel, Cig., Jan., C., Nov., nk.; — 2) morski č., neki črv, der Meerpinsel (sabella), Erj. (Z.).
  56. čopı̑čar, -rja, m. der Pinselmacher, C.
  57. čopı̑čək, -čka, m. dem. čopič; der Pinsel, Jan.
  58. čopíriti se, -ı̑rim se, vb. impf., C., pogl. čepiriti se, šopiriti se.
  59. čǫ̑pka, f. 1) die Schopfhenne, Cig., M.; — 2) die Haubenmeise (parus cristatus), Erj. (Rok.); — 3) die Haubenlerche, Šol.
  60. čǫ̑pkast, adj. zipfelig, Cig.
  61. čǫ̑plja, f. die Schopfhenne, Jan., C.
  62. čopljȃnje, n. das Plätschern: č. po vodi, Jurč.
  63. čopljáti, -ȃm, vb. impf. plätschern, Jan.
  64. čopolàs, -lása, adj. büschelhaarig, Erj. (Som.).
  65. čopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. plätschern, dež gre, da čopota, Cig.; — prim. copotati.
  66. čoprȗn, m. der Schopf, die Schopfhaare, Hal.- C.
  67. čǫ̑rba, f. 1) schlechte, dünne Suppe oder Brühe; to je prava čorba! — das Gepantsch, SlGor.; der Kaffeesatz: kavo pijo s čorbo vred, Bes.; — 2) die Jauche, Luče ( Št.), Lašče- Erj. (Torb.); — 3) smetljivo zrnje, premek, Rib.- M.; — 4) psovka: dumme Person, Mur., C.; — iz tur., Mik. (Et.).
  68. čǫ̑rbati, -am, vb. impf. saufen, C.
  69. čǫ̑rga, f. debelo, redko platno, hodnik, Valj. (Rad).
  70. čóša, f. ein schlampiges Weib, C.; — prim. avstr.-nem. die Zasche, C.
  71. čǫ̑t, m. šepast človek, M., C.; — iz it. ciotto.
  72. čǫ́ta, f. šepasta ženska, Štrek., Vrtov.; — prim. čot.
  73. čǫ́tast, adj. = šepast, hinkend, M., C., Nov., Notr.; — prim. čot.
  74. čotáti, -ȃm, vb. impf. = šepati, hinkend gehen, Cig., C., Vrtov., SlN.; — prim. čot.
  75. črbolı̑nka, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  76. čr̀č, čŕča, m. das Gezirpe, Mik.
  77. čŕča, f. "senožet na črtu (Rodung)", Erj. (Torb.), Tolm.; — prim. črtati.
  78. črčȃnje, n. das Gezirpe; — das Geprassel, Cig.
  79. črčȃnka, f. die Klapper, Mur.
  80. črčáti, -ím, vb. impf. 1) zirpen, Mur., Cig.; kobilice črčijo, Glas.; zwitschern, Cig., Krn- Erj. (Torb.); vesne črčijo, kadar po noči gredo, ali kakor drugi pravijo, hreščijo, Krn- Erj. (Torb.); z veseljem črčijo otroci v učilnico, SlN.; schrillen, Jan.; — 2) prasseln, Cig.; — 3) rieseln (wie z. B. wenn der Same aus den Kapseln fällt), C.; — prim. cvrčati.
  81. 1. čȓčək, -čka, m. 1) = cvrček, Jan., Mik.; — 2) = črčanka, die Klapper, Hal.- Zora.
  82. 2. čȓčək, -čka, m. der Griffel, Štrek.
  83. čŕčica, f. pravilnejša oblika za nav. črkica.
  84. čȓčka, f. etwas Hingekritzeltes, das Gekritzel, Mur.
  85. črčkarı̑ja, f. die Kritzelei, Jan.
  86. črčkáti, -ȃm, vb. impf. kritzeln, Mur., Cig., Jan., Štrek., vzhŠt.; — prim. čečkati.
  87. črẹ́da, f. 1) die Herde; č. ovac, volov; — 2) die Ordnung, die Reihenfolge: v času njega črede, Trub.; zdaj pride nanj čreda, C., Koborid- Erj. (Torb.); danes je moja čreda, heute ist die Reihe an mir, Fr.- C.; po čredi, nach der Reihe, Rib.- M.; vsi boste po čredi dobili, BlKr.
  88. črẹdár, -rja, m. der Dorfhirt, ogr.- Valj. (Rad).
  89. črẹ̑dba, f. die Abwechslung, Jan.
  90. črẹdı̑nka, f. die Koppel: gospodarstvo na čredinke, die Koppelwirtschaft, Z.- Cig.
  91. črẹ́diti, črẹ̑dim, vb. impf. ordnen, reihen, ogr.- C.; — č. se, abwechseln, einander ablösen, nach der Reihe etwas thun, Cig., C., DZ., Glas., BlKr., Hal., ogr.- Raič ( Nkol.); v pesmih se č., ogr.- C.
  92. črẹ́dnica, f. črednikova žena, Valj. (Rad).
  93. črẹ́dnik, m. der Gemeindehirt; kriči, kakor črednik, vzhŠt.; — der Schäfer, Jan., BlKr.
  94. črẹ̑doma, adv. 1) herdenweise, M.; — 2) abwechselnd, C., M., DZ.; vsak drug dan, čredoma, zdaj zjutraj, zdaj popoludne, Levst. (Pril.); — reihenweise, Cig.
  95. črẹ̑domašnji, adj. periodisch, C.
  96. črę̑mha, f. = čremsa, Jarn.; — divja č. = kostenika, dremoles, C.
  97. črę̑moš, m. der Bärenlauch (allium ursinum), Z., Mik.; (čremož, M.).
  98. črę̑msa, f. die Aal- oder Traubenkirsche (prunus padus), C.; — pasja č. = krhlíka, C.
  99. črẹ̑n, m. das Heft (eines Messers, einer Gabel etc.), der Stiel, C.
  100. črẹnję̑, f. pl. das Messerheft, ogr.- Cv.

   35.701 35.801 35.901 36.001 36.101 36.201 36.301 36.401 36.501 36.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA