Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (36.101-36.200)

  1. čistánjək, -njka, m. trockene Fläche in einem Moore, C.
  2. 1. čı̑stəc, * -tca, m. 1) na čistec priti, ins Klare kommen, C., Valj. (Rad); na čistec dognati, ins Reine bringen, SlN.; — 2) ( stsl.) = kositer (Zinn), C., DZ.
  3. 2. čı̑stəc, -tca, m. die Rossnessel (stachys), Cig., ( hs.); — der Feldsalbei (salvia pratensis), C.; — prim. lat. cistus, nem. Ziest, Mik. (Et.).
  4. čistíłən, -łna, adj. 1) zum Putzen, zum Reinigen gehörig: čistilna ponev, die Frischpfanne, Cig.; — 2) purgierend, abführend, Cig., Jan.
  5. čistiłíšče, n. der Reinigungsort: das Fegefeuer, ZgD.
  6. čistı̑łnica, f. der Putzraum, DZ.; — die Frischesse, der Garofen, Cig., Jan.; — č. vinske skorje, die Weinsteinraffinerie, nk.
  7. čistı̑łnik, m. der Läuterbottich, DZ.
  8. čistílọ, n. das Reinigungsmittel, Mur., Cig., Jan.; das Klärungsmittel, Cig., Nov.; = dristilo, das Purgiermittel, das Abführmittel, Cig., Jan., C.; rabiti čistila, ZgD.
  9. čistína, f. 1) die Reinheit, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Feingehalt eines Metalls, Cig. (T.); č. zlatnine, DZ.; č. novcev, Cel. (Ar.); — 3) feinstes Garn, C.; feinste Leinwand, C.; — 4) ein leerer Platz, eine Lichtung im Walde, C.; — na čistini, auf einem Platze mit freier Aussicht, vzhŠt.
  10. čistı̑nje, n. eine Lichtung im Walde, C.
  11. čistı̑nski, adj. 1) den Feingehalt der Metalle betreffend: čistinski punci, DZ.; — 2) aus feinstem Garn: čistinsko platno, C.
  12. čistı̑telj, m. der Reiniger, der Läuterer, Jan.
  13. čístiti, čı̑stim, vb. impf. 1) reinigen; zrnje čistiti; klären: vino čistiti; vino se čisti, der Wein klärt sich; č. rudo, das Erz schlemmen, Z.; č. zlato, srebro, feinen, Cig. (T.); jezik č., die Sprache reinigen, purificieren, Cig. (T.); — abführen, laxieren, Cig.; — gozd č., den Wald lichten, C.; — 2) = skopiti, Rez.- Baud.
  14. čı̑stnica, f. das Blutheil (androsaemum officinale), Medv. (Rok.).
  15. čı̑stnik, m. die Platterbse (lathyrus), Cig., Tuš. (B.).
  16. čistóba, f. die Reinheit, C.
  17. čistǫ̑ča, f. die Reinheit, Jan., C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  18. čistoglásən, -sna, adj. von reinem Klang, hellstimmig, Jan.
  19. čı̑stoma, adv. ganz, Bes.- C.
  20. čistopójmen, -mna, adj. von klarem Begriff: politika, ne vedno čistopojmna beseda, Jurč.
  21. čístost, f. die Reinheit; Odkrila se bo tebi onkraj groba Ljubezni moje čistost in zvestoba, Preš.; — die Keuschheit; deviška čistost; — tudi: čistọ̑st.
  22. čistóta, f. die Reinheit; die Feinheit (eines Metalls), Cig. (T.); — die Reinlichkeit, Jan.
  23. číšča, f. die Reinigung, Mur., Cig., Jan., — die Menstruation, Cig., Jan., Vod. (Bab.).
  24. číščenje, n. das Reinigen; — die Menstruation, Cig.
  25. číšljak, m. der Ziest (stachys sp.), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  26. čitáłən, -łna, adj. 1) Lese-: čitalno društvo, čitalna soba, nk.; — 2) lesbar, Cig., Jan.; čítalən: napisi naj bodo razločni, pravilni, lehko čitalni, Levst. (Cest.).
  27. čitalíšče, n. = čitalnica, Raič (Slov.), Zora.
  28. čitȃłna, f., Levst. (Zb. sp.); pogl. čitalnica.
  29. čitȃłnica, f. die Lesehalle, die Leseanstalt, Cig., Jan., nk.
  30. čitȃłničar, -rja, m. ein Mitglied der Čitalnica, nk.
  31. čítanje, n. das Lesen, die Lesung; die Vorlesung, Jan.; — die Lesart, Cig. (T.); — die Lectüre, Cig., Jan.
  32. čítanka, f. das Lesebuch, Cig., Jan.; — hs.
  33. čitȃtelj, m. der Leser, Jan., nk.
  34. čitȃteljica, f. die Leserin, Jan., nk.
  35. čítati, -am, vb. impf. lesen; Cig., Jan., nk.; komu kaj č., jemandem etwas vorlesen, č. o čem, eine Vorlesung über einen Gegenstand halten, nk.; čitati na veliko knjigo, aus einem großen Buche, Vrt.; — hs.
  36. čítək, -tka, adj. = čitalen, lesbar, Cig. (T.), DZ.; — rus.
  37. čítən, -tna, adj. = čitalen, lesbar, Cig. (T.); — rus.
  38. čı̑žək, -žka, m. der Zeisig (fringilla spinus), Jan., Mik., Erj. (Ž.), Levst. (Nauk).
  39. čı̑žəm, -žma, m. der Halbstiefel, Cig.; — der Bundschuh, Kr.; nemam novih čižmov, Npes. ( Št.)- Kres.
  40. čı̑žma, f. der hohe Stiefel, Mur., vzhŠt.; — = čižem, der Bundschuh, Cig., BlKr., Goriš.; — prim. tur. čizme, madž. csizma, Dan.
  41. čižmár, -rja, m. kdor čižme izdeluje, Mur., Cig.; K meni hodijo čižmarji Ino drugi čevljarji, Danj. (Posv. p.).
  42. člȃn, m. = člen, das Mitglied, nk.; — hs.
  43. člẹ̑n, m. das Gelenk, das Glied, Mur., Cig., Jan., Mik.; členi stopala, die Fußglieder, Cig. (T.); člen za členom, gliederweise, Cig.; — der Knöchel, Cig.; zapestni č., der Handknöchel, Cig.; — das Glied: (in der Baukunst), Cig.; — galvanski č., das galvanische Element, Sen. (Fiz.); — das Satzglied: glavni č., Jan.; — das Glied ( math.), Cig. (T.); prednji, zadnji č., Cel. (Ar.); členi enačbe, Cig. (T.); — glavni č., das Hauptstück (einer Schrift), Cig., Jan.; — das Geschlechtswort, der Artikel, Cig. (T.); — der Grad der Verwandtschaft (= koleno), Cig.
  44. člẹ̑nar, -rja, m., pl. členarji, Gliederthiere, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  45. člẹ̑nast, adj. gegliedert, aus Gliedern bestehend, Cig., Jan.
  46. člẹ̑nčəc, -čəca, m. dem. členek, Valj. (Rad).
  47. člẹ̑nčək, -čka, m. dem. členek, Valj. (Rad).
  48. člẹ̑nək, -nka, m. 1) das Gelenk; členke si izviniti, Jurč.; — der Knöchel (an Händen und Füßen), Cig., Jan., C.; — knöchelähnlicher Auswuchs an Bäumen, C.; — 2) der Artikel, der Paragraph, der Punkt, Cig.; č. za členkom, punktweise, Cig.; das Glied ( math.), Cig. (T.); — die Partikel ( gramm.), Jan.; tudi člẹnə̀k, -nkà, Škrab. (Cv.).
  49. člẹnı̑t, adj. gegliedert, Cig. (T.).
  50. člẹ́niti, -im, vb. impf. gliedern, Cig. (T.).
  51. členı̑tost, f. die Articuliertheit, Cig. (T.).
  52. člẹ̑nje, n. die Sehnsucht, heftiges Verlangen, Jarn., Cig.
  53. členkáč, m. der Schwätzer, Lašče- Levst. (Rok.).
  54. členkálọ, n. eine Person, die gerne schwatzt, Lašče- Levst. (Rok.), Rib.- DSv.
  55. členkáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, Lašče- Levst. (Rok.), Rib.- DSv.
  56. člẹ̑noma, adv. gliedweise, Cig. (T.).
  57. člẹ́ti, člím, (člẹ̑jem, Guts.), vb. impf. 1) sich sehnen, lüstern sein, Cig., Poh.- C.; David je po vodi člel, Guts.; — 2) čli se mi po čem, es gelüstet mich nach einer Sache, Cig.; — prim. želeti. (?)
  58. čmàr, čmára, m. der Grimmdarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); — hs.
  59. čmážiti, čmȃžim, vb. impf., Cig., Vod. (Izb. sp.), pogl. cmažiti.
  60. čmę̑la, f., Dalm. (Reg.), vzhŠt.- C., pogl. čebela.
  61. čmę̑łəc, m. ( nam. čebelec), der Bienenschwarm, Valj. (Rad).
  62. čmę̑lj, m. = čmrlj, Jarn., Mik. (Et.).
  63. čmeljìč, -íča, m. = čmrljič, Jarn.
  64. čmẹ́r, m., C., Z., pogl. čemer.
  65. čmerę̑lj, m. = čmrlj, Mur.
  66. čmę́rən, -rna, adj., Cig., pogl. čemeren.
  67. čmeríka, f., Cig., pogl. čemerika.
  68. čmeríti se, -ím se, vb. impf., Cig., pogl. čemeriti se.
  69. čmẹ́ti, čmí, vb. impf. = ščemeti, Mur., C., Mik.
  70. čmíga, f. 1) ein plärrendes Kind, C.; — 2) schlechter Wein, Mur., Cig., C., SlGor.
  71. čmígati, -am, vb. impf. fiedeln, schlecht musicieren, Mur., Cig.; Igrci nam čmigajo, Danj. (Posv. p.).
  72. čmížiti se, -ı̑žim se, vb. impf. plärren, C.
  73. čmŕčək, -čka, m. die Maurache, die Morchel (morchella esculenta), Mur., zapŠt.; — prim. smrček.
  74. čmȓčič, m. = čmrček, smrček, C.
  75. čmŕgniti, čmȓgnem, vb. pf., Habd., SlN., pogl. čmrkniti.
  76. čmŕha, f. der Muckser: slišal ni niti čmrhe niti žuge teh besed, Let.; — prim. čmrkniti, črhniti.
  77. čmŕkati, čmȓkam, vb. impf. schlürfend trinken, Cig.; — mucksen, Mik.
  78. čmŕkniti, čmȓknem, vb. pf. 1) einen Schlürflaut von sich geben, Z.; — 2) mucksen, C., Z., SlN.
  79. čmŕlj, m. 1) die Erdhummel (bombus terrestris); "na Št. Vidski gori razlikujejo čmrlje v maharje, listnarje in zemljarje, a Laščani v mahovce in luknjevce", Erj. (Torb.); čmrlji so veliki in mali pasanci, rjavčki, sivčki, mahovniči, Gor.; — 2) klin, ki se vtakne v prevrtano klop, a nanj se deno na križ stoječe palice, na nje štrena, da se razmota, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  80. čmrlják, m., Cig., Jan., pogl. črmljak.
  81. čǫ́ba, f. 1) die Lippe, die Lefze (o človeku zaničlj.) Mur., Jan., vzhŠt., BlKr., ogr.- C.; pl. čobe, das Maul, Mur., čobe je na stran potegnil in obregnil se, ogr.- Valj. (Rad); — čoba, das Maul: čobo obesiti, das Maul hangen lassen, M.; čobo napeti, protzen, C.; — 2) der Baumstrunk, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 3) der vorstehende Rand am Schuh, die Fummel, (čuba) Cig.; — prim. čuba, šoba.
  82. čǫ́bast, adj. dickmäulig, Mur., Cig.
  83. čobàt, -áta, adj. dickmäulig, Mur., Cig.
  84. čǫ́bər, -bra, m. die Saturei, (satureia), Cig., C.; — prim. hs. čubar.
  85. čobę́ti, -ím, vb. impf. das Maul offen halten, maulaffen, Jan., C.; — müßig sein, C., Npes.-Vraz; tam sem čobel pet tednov, SlN.
  86. čǫ́bica, f. dem. čoba; — die Mispel (mespilus), C.
  87. čobǫ̑dra, f. 1) das Gepantsch, der Mischmasch, Cig., Jan., M.; eine schlechte Suppe, C.; das Gemengsel: Najstarši med jeziki jezik bode, Ki se iz te čobodre bo naredil, Preš.; nesmiselna č.; die Faselei, das Geschwätz, SlN.; — 2) der Quacksalber, Polj.
  88. čobodráti, -ȃm, vb. impf. pantschen, patscheln, Cig., Jan.; č. po vodi, C.
  89. čóčič, m. dem. čok, C.
  90. čǫ̑čka, f. die Männerkappe, Borovlje ( Kor.)- Jarn. (Rok.).
  91. čǫ́der, -dra, m. = koder, pri Mariboru- C.
  92. čodrkati, -am, vb. impf. kritzeln, C.; kratzen, Jan.; — prim. čoder. (?)
  93. čofáti, -ȃm, vb. impf. patschen, M.; — klecksen, C., Z.
  94. čofítəlj, -tlja, (-təljna), m. das Käuzchen, Dalm.; — prim. bav. schafeitelein, C.
  95. čȏfiti, -im, vb. pf. = čofniti, Cig.
  96. čófniti, čǫ̑fnem, vb. pf. platschen: v vodo, po vodi č.; — č. koga (po zobeh), jemandem eine Maulschelle geben, — č. kaj, mit etwas herausplatzen, C.
  97. čofòt, -óta, m. das Platschen, ( n. pr. o ribah), M.
  98. čofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. patscheln, patschen, platschen; ribe čofotajo, M.; po vodi veslo čofota, Vrt.
  99. čoftáti, -ȃm, vb. impf. = čofotati, M.
  100. čofúlja, f. unsaubere Person, C., Z.

   35.601 35.701 35.801 35.901 36.001 36.101 36.201 36.301 36.401 36.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA