Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (3.601-3.700)

  1. vzdẹ̑vək, -vka, m. = zdevek, der Spottname, der Spitzname, Lašče- Erj. (Torb.).
  2. vzdíči, vzdížem, vb. pf. = vzdigniti, Mur., ogr.- C.
  3. vzdìg, -díga, m. 1) die Hebung, Cig., Jan.; — die Arsis, Cig. (T.); — 2) der Aufbruch, Cig.; — 3) die Steigung des Bodens, Cig. (T.), DZ., Sen. (Fiz.).
  4. vzdigáč, m. 1) der Heber, Cig., C.; — 2) das Hebezeug, der Hebel, vzhŠt.- C.
  5. vzdigáča, f. der Hebel, vzhŠt.- C.
  6. vzdigáłən, -łna, adj. Hebe-, nk.
  7. vzdigalíšče, n. der Hebepunkt, Jan. (H.).
  8. vzdigȃłnik, m. das Hebezeug, C.
  9. vzdigálọ, n. die Hebevorrichtung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  10. vzdígati, -dı̑gam, vb. impf. ad vzdigniti; heben, emporheben, erheben; v. se, sich erheben; — ( pren.) v. se zoper koga; — v. se, sich aufmachen, aufbrechen; — vzdiga se mi, ich bin im Begriffe mich zu erbrechen.
  11. vzdigávati, -am, vb. impf. = vzdigovati.
  12. vzdigȃvəc, -vca, m. človek, kateri kaj vzdigava, der Heber, Jan.
  13. vzdigȃvka, f. 1) die Heberin; — 2) die Hebestange, Mur., Cig., Jan., C.; — 3) der Hebemuskel, Cig.
  14. vzdı̑gljaj, m. die Hebung, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  15. vzdígniti, -dı̑gnem, vb. pf. heben, emporheben; v. kamen; v. lan, konoplje = razgrnjeni lan, konoplje zopet pobrati, Notr., Dol.; — ziehen: številko v.; v. srečko (žreb), ein Los ziehen, nk.; — beheben: v. denar, plačo; — aufjagen: pes zajca, srno vzdigne, Str.; — v. tožbo, eine Klage anbringen, nk.; — veranlassen: navod v. ( prim. navod); v. cenitev, eine Schätzung veranlassen, Levst. (Nauk); — v. se, sich erheben, aufstehen; — v. se zoper koga, sich gegen jemanden auflehnen; — v. se, aufbrechen; čas je, da se vzdignemo; z vojsko se v. nad koga, proti komu, jemanden bekriegen, Cig., Jan.; — vzdignilo se mi je, ich habe mich erbrochen.
  16. vzdigováłən, -łna, adj. Hebe-, nk.
  17. vzdigovȃłnik, m. der Hebenagel in den Schlaguhren, Cig.
  18. vzdigoválọ, n. die Hebevorrichtung, Cig., Jan., DZ.
  19. vzdigovȃnje, n. das Heben.
  20. vzdigováti, -ȗjem, vb. impf. ad vzdigniti; = vzdigati, heben; težko kamenje v.; — vzdiguje se mi, ich habe einen Brechreiz; — v. se nad kaj, etwas überragen.
  21. vzdı̑h, m. der Seufzer, Cig., Jan.
  22. vzdihȃj, m. der Seufzer, Jan., C.
  23. vzdíhanje, n. das Seufzen: moja moč je slaba od mojega vzdihanja, Dalm.
  24. vzdíhati, -dı̑ham, -šem, vb. impf. ad vzdihniti, seufzen, Trub., Krelj, Dalm., Kast., Vrt.
  25. vzdihávati, -am, vb. impf. = vzdihati, M.
  26. vzdı̑hljaj, m. der Seufzer, Cig., Jan., nk.
  27. vzdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. aufseufzen, Cig., Jan., nk.; prim. zdihniti.
  28. vzdihovȃnje, n. das Seufzen, Kast., nk.
  29. vzdihováti, -ȗjem, vb. impf. seufzen, Cig., Jan., nk.; oni delajo, da ljudje v mestu vzdihujo, Dalm.
  30. vzdihovȃvəc, -vca, m. einer, der seufzt, der Seufzer, Cig., Jan., nk.
  31. vzdihovȃvka, f. die Seufzerin, nk.
  32. vzdivjáti, -ȃm, vb. pf. = zdivjati, wild werden, nk.; wild davon laufen: svinja je vzdivjala v gozd, LjZv.
  33. vzdížən, -žna, adj. hebbar: vzdı̑žni most, die Zugbrücke, Jan. (H.).
  34. vzdı̑žnica, f. 1) der Aufheber (ein Muskel), Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Aufzugsvorrichtung, der Aufzug, DZ.
  35. vzdojíti, -ím, vb. pf. aufsäugen, aufziehen, ogr.- C.
  36. vzdọ̑ł, adv. abwärts, hinab, Cig., C.
  37. vzdȏłž, praep. c. gen. längs, entlang, C., Let., DZ., Zv.
  38. vzdrȃha, f. = zdraha, Erj. (Izb. sp.).
  39. vzdrámiti, -im, vb. pf. = zdramiti, wecken, aufmuntern, nk. — v. se, munter werden, erwachen, nk.
  40. vzdrážiti, -im, vb. pf. reizen, Jan. (H.).
  41. vzdrẹ́ti se, vzdérem se, vb. pf. heranbrechen: veter se vzdere, ogr.- C.
  42. vzdŕgniti se, -dȓgnem se, vb. pf. erzittern, C.
  43. vzdŕzniti se, -dȓznem se, vb. pf. erschaudern, C.
  44. vzdržȃtelj, m. der Erhalter, DZ.
  45. vzdŕžati, -am, vb. impf. ad vzdržati, -im; 1) aushalten, erhalten, unterhalten: kdo te z obleko vzdrža? Lašče- Erj. (Torb.); — 2) zurückhalten, hemmen: Trdna med nama vzdiguje se stena, Vendar ne vzdrža želj skrivnih plamena, Preš.
  46. vzdŕžati, -ím, vb. pf. = zdržati; 1) erhalten, aushalten, unterhalten, Cig., Lašče- Erj. (Torb.), nk.; — 2) die Oberhand gewinnen, den Process, die Schlacht gewinnen, C.; — 3) zurückhalten, Alas.; — v. se, sich zurückhalten, sich mäßigen, Cig.; — v. se, sich enthalten, Cig., Krelj.
  47. vzdržȃva, f. die Erhaltung, z. B. eines Gebäudes, C.
  48. vzdržávati, -am, vb. impf. ad vzdržati, -im; = vzdrževati.
  49. vzdȓžba, f. 1) die Erhaltung, die Verpflegung, Cig., DZ.; — die Aufrechthaltung, DZ.; — die Conservierung, DZ.; — 2) die Enthaltung, Jan. (H.).
  50. vzdŕžən, -žna, adj. 1) Erhaltungs-: vzdȓžni stroški, Cig.; — 2) enthaltsam, Mur., Cig.
  51. vzdrževánəc, -nca, m. der Verpflegte, der Pflegling, DZ.
  52. vzdrževȃnje, n. die Unterhaltung, die Verpflegung, Cig., Jan., nk.
  53. vzdrževȃnski, adj. Erhaltungs-: vzdrževanska priplačila, die Erhaltungsbeiträge, Levst. (Cest.); v. stroški, DZ.
  54. vzdrževáti, -ȗjem, vb. impf. ad vzdržati, -ím; = zdrževati; 1) aushalten, unterhalten, Cig., nk.; — 2) v. se, sich enthalten, nk.
  55. vzdrževȃvəc, -vca, m. der Unterhalter, der Erhalter, Cig., nk.
  56. vzdrževȃvka, f. die Unterhalterin, die Erhalterin, Cig., nk.
  57. vzdržı̑telj, m. der Erhalter, ogr.- C., Kres, Zora.
  58. vzdržljìv, -íva, adj. enthaltsam, Mur., Cig.
  59. vzdržljívost, f. die Enthaltsamkeit, Mur., Cig.
  60. vzdržník, m. der Erhalter, Cig.
  61. vzdŕžnost, f. die Enthaltsamkeit, Mur., Cig.
  62. vzdȗh, m. die Luft, Jan., nk.; — prim. stsl. vъzduhъ, die Luft.
  63. vzdumíti, -ím, vb. pf. = trdo spečega človeka prebuditi in storiti, da vstane, tudi: vrniti ga v svest, Lašče- Erj. (Torb.).
  64. vzdȗšən, -šna, adj. Luft-, nk.; — luftig, Jan.
  65. vzdȗšje, n. der Luftkreis, Jan., Let.- C., DZ.
  66. vzdȗšnica, f. 1) die Atmosphäre, Jes., Vrt.; — 2) vzdušnice, Lufthöhlen, Luftgänge ( bot.), h. t.- Cig. (T.).
  67. vzdušnína, f. vzdušnine, die Bestandtheile der Atmosphäre, die Atmosphärilien, Erj. (Min.).
  68. vzdúti se, -dújem se, vb. pf. löcherig, schwammicht werden (vom gebackenen Brot), C.
  69. vzdvìg, -dvíga, m. die Steigung: višina vzdviga, die Steighöhe, Cig. (T.).
  70. vzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad vzeti, Cig. (T.), Vrt.
  71. vzę̑mək, -mka, m. die Prise, Cig., C.; en vzemek, eine Dosis, Notr.- Cig.
  72. vzę̑mka, f. die Prise, C.
  73. vzę̑mljaj, m. die Prise, die Dosis, Jan.
  74. vzę̑tək, -tka, m. 1) das Accept, Jan.; — 2) der Stich beim Kartenspiel, C.
  75. vzę́tən, -tna, adj. 1) wovon man viel verbraucht, nicht ausgiebig, V.-Cig., Rib.- Mik., Dol., Goriš.; seno je letos vzetno, rekše, mnogo ga je, ali je menj tečno, Povir, Rodik (na Krasu)- Erj. (Torb.); rahel ali svež kruh je vzeten, Dol.; nekatera volna je zelo vzetna, Dol.; — 2) vzetna krava, t. j. taka, katera mnogo klaje potrebuje, Rib.
  76. vzę́ti, vzámem, vb. pf. 1) nehmen; pod streho v. koga, jemandem Obdach geben; za ženo, za moža v., heiraten; v. se, sich ehelich verbinden, heiraten; za svojega otroka v., an Kindes statt nehmen; v vojake v., assentieren; s seboj v., mitnehmen; v roke, v delo v., in Angriff nehmen; v misel v., erwähnen, berühren; v. si v um, sich vornehmen, beschließen, Cig.; v. si k srcu, sich zu Gemüthe führen; v. na znanje, zur Kenntnis nehmen; na se v., auf sich nehmen, übernehmen; volitev na se v. (= sprejeti), die Wahl annehmen, Levst. (Nauk); za zlo v., verargen; za ljubo v., vorlieb nehmen; v. slovo, Abschied nehmen; konec v., zugrunde gehen; — mitnehmen, angreifen, abzehren: bolezen ga je zelo vzela; — wegnehmen; po sili v., rauben; glavo v. komu, jemanden enthaupten; — einnehmen, erobern; v. mesto, trdnjavo; — v. se, plötzlich erscheinen: odkod si se vzel? Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), jvzhŠt.; — 2) annehmen, voraussetzen, den Fall setzen; vzemimo, da ...! — 3) = dobiti, Dict.; kdor (kir) prosi, ta vzame, Trub.
  77. vzę́tje, n. das Nehmen; — die Eroberung, nk.
  78. vzę̑tnik, m. = prejemnik, der Acceptant, Cig., DZ.
  79. vzgȃja, f. = vzgoja, C., Raič ( Let.).
  80. vzgajalíšče, n. die Erziehungsanstalt, nk.
  81. vzgȃjanje, n. das Erziehen, das Aufziehen, nk.
  82. vzgȃjati, -am, vb. impf. ad vzgojiti, nk.
  83. vzgájiti, -gȃjim, vb. pf. aufziehen: n. pr. v. drevo, čebele si matico vzgajijo, vzhŠt., ogr.- C.; — tudi: vzgajíti.
  84. vzgȃnjati, -am, vb. impf. ad vzgnati; 1) auftreiben, Jan.; — 2) sublimieren, Cig. (T.); ( rus.).
  85. vzgəníti, -gánem, vb. pf. aufregen, Cig. (T.).
  86. vzgízditi se, -im se, vb. pf. = prevzeti se, stolz, übermüthig werden, ogr.- C.
  87. vzglasílọ, n. die Anmeldung, DZ.
  88. vzglásiti, -im, vb. pf. anmelden: v. pritožbo, Levst. (Pril.).
  89. vzglášati, -am, vb. impf. ad vzglasiti; = zglasiti: anmelden, C.; v. vprašanja, Interpellationen anmelden, Levst. (Nauk).
  90. vzglavı̑čje, n. die Oberhand, ( opp. dlan), ogr.- C.
  91. vzglȃvje, n. = zglavje, der Kopftheil des Bettes; prenizko, previsoko vzglavje, nk.; — v. in vznožje vinograda, der oberste und der unterste Rand des Weingartens, C.; — der Säulenkopf, Jan. (H.).
  92. vzglȃvka, f. das Querholz zwischen den Pflugsterzen, C.
  93. vzglȃvnica, f. das Kopfkissen, C.
  94. vzglȃvnik, m. 1) das Kopfkissen, Cig., Jan., C.; — 2) = to, na kar se naslanjajo polena, da rajša gore, bodi si kako debelo poleno ali kamen, Dol., Navr. (Let.); — taka železna koza, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.).
  95. vzglèd, -glę́da, m. = zgled, das Beispiel, das Muster, nk.
  96. vzgledávati se, -am se, vb. impf. nad kom se v., sich an jemandem ein Beispiel nehmen, C.
  97. vzglę̑dək, -dka, m. das Musterstück, Jan. (H.).
  98. vzglę́dən, -dna, adj. Muster-, musterhaft, nk.
  99. vzglę̑dnik, m. das Musterbuch, das Formularienbuch, Jan. (H.).
  100. vzgnáti, vzžénem, vb. pf. 1) auftreiben, Jan.; — 2) sublimieren, Cig. (T.); ( rus.); — prim. 3. zgnati.

   3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA