Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (36.001-36.100)

  1. četrtník, m. 1) der Viertelhauptmann, Cig.; — 2) der Viertelkreis, Cig. (T.); der Quadrant, Jes.
  2. četrtnják, m. der Viertelhufner, der Viertelbauer, Cig., Jan., M.
  3. četrtogǫ̑rje, n. das Quartärgebirge ( geogr.), Cig. (T.).
  4. četrtogǫ̑rski, adj. Quartär-, Cig. (T.).
  5. četrtúrən, -rna, adj. viertelstündig, Cig.
  6. čežána, f. weich gedünstetes oder gekochtes Obst, das Obstmus, Cig., Jan., M., Gor.; der Zwetschkenpfeffer, Kor.- Jarn. ( Kres III. 474.); jabolčni krhlji s fižolom skupaj skuhani, Polj.; — prim. bav. ziseindl, eine Art Gericht, C. (?)
  7. čežánja, f. = čežana, zapŠt.- C.; — tudi pl. čežanje, gekochtes Dörrobst, zapŠt.- C.
  8. čežı̑n, m. das Glöcklein, Kor.- Trst. (Let.); das Messglöcklein, Gor.- Cig., C.
  9. čežínati, -ı̑nam, vb. impf. mit einem Glöcklein läuten, Cig.
  10. čì, conj. = če C., vzhŠt.; (pomni: či, vprašalna besedica, Rez.- Baud.; či si tam bil? Mik. (V. Gr. IV. 168.); — ga či poznam, kenne ihn wohl besser, Mik. (V. Gr. IV. 159.)).
  11. čı̑, čere, f., vzhŠt. nam. hči.
  12. čı̑ba, f. = kokoš, Z., Dol.
  13. čı̑bica, f. dem. čiba, Jarn., Cig.
  14. čı̑bka, f. dem. čiba, Cig.
  15. čìč, číča, m. das Sitzen; šaljiva beseda v pregovorih: čič nima nič, ( Št.); čič ne da nič, ( Met.); träges Sitzen bringt keinen Gewinn; čič je nič, delavec je hlebavec, mit Sitzen verdient man nichts, Arbeit bringt Brot, Guts.; — prim. čičati.
  16. číča, f. = sedež (v otročjem govoru), Valj. (Rad).
  17. číčanje, n. das Sitzen (v otročjem govoru).
  18. číčati, -am, vb. impf. sitzen (v otročjem govoru).
  19. čı̑čək, -čka, m. = čičerka, Cig., C., jvzhŠt.; (= grah, Račje [ vzhŠt.]).
  20. číčerka, f. die Kichererbse (cicer arietinum), Cig., Jan., Dol.; razen krompirja in presnine kuhalo se je mnogo puste čičerke, LjZv.; — prim. it. cece, cicerchia, Mik. (Et.).
  21. číčimak, m. der gemeine Judendorn (zizyphus vulgaris), Z., Tuš. (B.).
  22. čı̑čkati, -am, vb. impf. sitzen (v otroč. govoru).
  23. číčniti, čı̑čnem, vb. pf. sich setzen (v otročjem govoru).
  24. čida, pron. interr. et rel. indecl. wessen? dessen, deren: čida žena? ogr.- C.; od sina si venčana, čida mati bila si, ogr.- C.; — prim. čiga.
  25. čidən, -dna, pron. poss. = čigav, ogr.- M., C.
  26. 1. číga, f. die Lauer: na čigo iti, na čigi biti, Rez.- C.; — prim. čigati.
  27. 2. číga, f. 1) die Winde (um Lasten in die Höhe zu ziehen), Habd., C., Valj. (Rad); studenec na čigo, der Ziehbrunnen, vzhŠt.; — = škripec, die Ziehrolle, C.; — 2) der Kreisel, Habd., Trst. (Let.); — 3) die Schnecke, C.; — iz madž. csiga, C.
  28. 3. číga, f. = kečiga, Erj. (Ž.); — hs.
  29. čigȃ, * pron. interr. 1) wessen? čiga je le-ta dežela? Dalm.; da se učimo, čiga sin je Kristus, Trub. (Post.); čiga je le-ta podoba? Schönl.; čiga sin si? čiga delo je to? Danj., BlKr.; — 2) pron. indef. jemandes: ako čiga brat umrje, Dalm.; — skrčeno iz čijega, Škrab. (Cv. II. 11.).
  30. čı̑gar, pron. rel. wessen; blagor mu, čigar svest je Bog, Ravn.; čigar si bodi, wessen immer es sein mag, Met.
  31. čígati, -am, vb. impf. lauern, aufpassen: na koga č., Rez.- C.; — prim. češ. čihati, lauern.
  32. čı̑gec, -gca, m. der Kreisel: čigec-migec = dideldajček, s katerim vino in slatino mešajo, Vest. I. 15.; — prim. 2. čiga.
  33. čígər, -gra, m. der Tresterwein, C., Valj. (Rad); — prim. madž. csiger.
  34. čígice, f. pl. die Flaschenzüge der Weber, C.; — prim. 2. čiga.
  35. čigı̑njka, f. neko jabolko, imenovano po vasi Čiginj, Tolm.- Erj. (Torb.).
  36. čı̑gla, f. neka vinska trta, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  37. čígra, f. 1) die Turbine, Cig. (T.); — 2) die Seeschwalbe, navadna čigra (sterna hirundo), Erj. (Ž.); — hs.; prim. 2. čiga.
  38. čigráš, m. die Kreiselschnecke (turbo), Erj. (Z.); — prim. čigra.
  39. číharən, -rna, adj., Levst. (Nauk); pogl. čiheren.
  40. číhati, čı̑ham, vb. impf., nam. kihati, Gor., Kor., Jan.; — prim. stsl. čihati.
  41. číherən, -rna, adj. ves čiheren, aller insgesammt: vse čiherno, Dict.; luna vsa čiherna je postala kakor kri, Kast.; v le-teh dveh zapovedih visi vsa čiherna postava, Schönl.; damo na znanje vsem čihernim — stanovom, Razglas iz l. 1781; misliš, da bom vse čiherno jaz sam storil? BlKr.; vsi čiherni jeziki, Cv.; — tudi: ves čiherno: ves čiherno dolg, die ganze Schuld, Schönl.; vsi čiherno grešniki, Jsvkr.; ves čiherno moker, C.; — brez "ves": čiherno zdrav, C.; — iz čitkaterni, čihterni, čiherni, Levst. (Rok.); prim. čitav, Mik. (V. Gr. I. 323.).
  42. číhrtnọ, adv. = čiherno, Fr.- C.; — prim. čiheren.
  43. čı̑j, pron. poss. = čigav, Št.- Cig., C.
  44. číjən, -jna, adj. = čij, C.
  45. 1. čı̑k, m. der Ochs (v otročjem govoru, in kadar se kliče), C.
  46. 2. čı̑k, m. 1) der Cigarrenrest; — 2) die letzte Prise Schnupftabak in der Dose, Hal.- C.
  47. 3. čı̑k, m. der Wetterfisch (cobitis fossilis) Erj. (Z.), Gaziče na Krki- Erj. (Torb.).
  48. 1. čı̑ka, f. die Kuh (v otročjem govoru in kadar se kliče), C.
  49. 2. čı̑ka, f. = 2. čik, der Cigarrenrest, Štrek.
  50. čı̑kati, -am, vb. impf. Cigarrenreste kauen.
  51. čı̑kəc, -kca, m. dem. čik, das Oechslein, C.
  52. číł, číla, adj. 1) ausgerastet, Rib.- Mik.; — munter, frisch: čili konji; (o človeku) čil in krepak, Zv.; regsam, Cig. (T.); — 2) rüstig, gesund, stark; čilo zrno, gehaltvoller Kern, C.; čila moka, das Kernmehl, das Auszugsmehl, Dol.- Cig., DZ.; na čilo mleti, fein mahlen, Z.
  53. čilák, m. ime konju, Valj. (Rad).
  54. číležən, -žna, m. = čevežen, Pohl., Mur.
  55. čilibúha, f. das Krähenauge (strychnos nux vomica), Tuš. (B.), Levst. (Nauk); — rus.
  56. číma, f. ein langsamer Mensch, Štrek.; — prim. čimiti.
  57. čímežən, -žna, m. der Draht, Gor.; — prim. čevežen.
  58. čimı̑n, m. der Kümmel, Mik.; — prim. kumin.
  59. čímiti, -im, vb. impf. zaudern, langsam arbeiten, Štrek.
  60. čìmž, čímža, m. = čremsa, Gor.- Cig., Valj. (Rad).
  61. čı̑mža, f. die Beize, M., Z.
  62. čı̑mžati, -am, vb. impf. 1) beizen, Cig., M.; — č. (činžati) kako reč, mit einer Sache nicht fertig werden, Gor.; — 2) zehren, č. se, abzehren, mager werden, (činžati) Jan., Fr.- C.; č. se, verwesen, hinschwinden, Polj.; — 3) intr. = č. se, an Kräften abnehmen: vedno je čimžal, da je umrl, Lašče- Levst. (Rok.).
  63. čímžiti, čı̑mžim, vb. impf. 1) = čimžati, Z.; — 2) č. se = kremžiti se, Dol.
  64. čı̑n, m. 1) die That, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) (po rus.) der Rang, Cig. (T.), DZ.; die Charge, Levst. (Nauk); najstarejši po činu, der Rangälteste, DZ.
  65. čin, interj. čin čin! = cin, cin! C.
  66. čı̑nčež, m., Cig., Gor.; pogl. kinkež.
  67. čínək, -nka, adj. winzig, Mik., Št.; — prim. məčinko, Met.- Mik.; iz: mal.
  68. činı̑telj, m. 1) der Thäter, Mur., C.; der Ausüber: č. pravde, C., ogr.- Let.; — 2) der Factor ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); prvi č., der Primfactor, Cig. (T.); — pren. važen činitelj v javnem življenju, nk.
  69. číniti, čı̑nim, vb. impf. 1) im Radsiebe (Reiter) reinigen, reitern: žito č., Meg., Cig., Dol., Št.; da bi vas mogel činiti, kakor pšenico, Trub.; žito č. = obravnavati, Dalm.; — 2) thun, bewirken: činíti, -ím, ogr.- kajk., Valj. (Rad); číniti, Mur., Cig., Jan., nk.; — č. komu = dražiti koga, vzhŠt.- Let.
  70. činjeníca, f. die Thatsache, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  71. čínjenje, n. 1) das Reitern (des Getreides), C., Št.- Dol.; — 2) das Thun, die Handlung, Habd., C.; delo božje in činjenje spoznavati, ogr.- Valj. (Rad).
  72. čı̑nka, f. der Edelfink (fringilla caelebs), Z.
  73. čı̑nklja, f. 1) der Schlammbeißer (cobitis fossilis), Z.; — 2) = ščinkavec, Z.
  74. čı̑nkljica, f. der Edelfink, Cig.
  75. čı̑nžati, -am, vb. impf., pogl. čimžati.
  76. čı̑pək, -pka, m. die Franse, C.; — čipki = čipke, die Spitzen (an den Kleidern), ogr.- C.; — prim. čipke.
  77. čı̑pkar, -rja, m. der Spitzenklöppler, der Spitzenverkäufer, Cig.
  78. čı̑pkarica, f. die Spitzenklöpplerin, die Spitzenverkäuferin, Cig.
  79. čipkárnica, f. die Spitzenfabrik, Cig., Nov.
  80. čı̑pkast, adj. spitzenartig, mit Spitzen besetzt, čipkast trak, ein Spitzenband, Cig.
  81. čı̑pke, f. pl. die Spitzen (am Kleide), Nov.- C., Cig., nk.; — hs.
  82. čı̑r, m. das Geschwür, Jan., C., Bes.
  83. čirȃj, m. = čir, Meg., Mik., Jan., C.; zlatožilni čiraji, die Goldaderknoten (Hämorrhoidalknoten), C.; — die Hitzblatter (majhno ulje, ki nema nič vršiča), Notr.- Erj. (Torb.).
  84. čı̑rfa, f. = čerfa, BlKr.; globoka skleda za maslo, Kr.- Valj. (Rad).
  85. čirìč, -íča, m. die Weingrille (decanthus pellucens), C., Mik. (Et.); — prim. ščurek, Mik. (Et.).
  86. čiričȃre, f. das Gekritzel, das Geschnörkel; (čirečare), Cig., Jan.; — prim. nem. ( dial.) tschiritschari.
  87. čirı̑čək, -čka, m. dem. čirič, (čeriček) Št.- Erj. (Torb.).
  88. čiripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern: vrablji čiripečejo, ogr.- Valj. (Rad).
  89. číriti, -im, vb. impf. zirpen, C.
  90. čirják, m. = čir, čiraj, Meg., Mik., Jan., C.
  91. čísəłce, n. dem. čislo, Valj. (Rad); — der Rosenkranz, Habd.
  92. čísəłən, -łna, adj. numerisch, Cig. (T.).
  93. čislák, m. der Rosenkranz, C.
  94. číslanje, n. 1) das Zählen, Jarn.; — 2) die Hochachtung, Cig., Jan., M., nk.
  95. číslanost, f. das Ansehen, Cig.
  96. číslati, -am, vb. impf. 1) beachten, Ljubljanska ok.; in Rechnung, in Anschlag bringen; to se ne čisla vmes, das kommt nicht mit in Anschlag, Cig.; čislan za —, vermeintlich, Cig. (T.); č., da je izvoljen, als gewählt ansehen, DZ.; č. koga, da je ameriški državljan, als amerikanischen Bürger ansehen, DZ.; za hudobno č., Vod. (Izb. sp.); — 2) wertschätzen, hochschätzen, in Ehren halten, achten; malo č., geringachten, Cig., Jan.
  97. číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum ( rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) ( hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.- C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.- M.
  98. čislomǫ́lja, f. das Rosenkranzbeten, kajk.- Valj. (Rad).
  99. čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.
  100. čisták, m. der Augentrost (euphrasia officinalis), C.

   35.501 35.601 35.701 35.801 35.901 36.001 36.101 36.201 36.301 36.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA