Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (35.701-35.800)

  1. časomę́rən, -rna, adj. 1) zeitmessend: časomerni kot, der Stundenwinkel, Cig. (T.); — 2) prosodisch, Jan.; — 3) (po češ.) quantitierend (o jeziku), Cig. (T.).
  2. časomę̑rje, n. 1) die Zeitmessung, Cig.; — 2) die Quantitätslehre, die Prosodie, Jan.
  3. časopìs, -písa, m. die Zeitschrift, Cig., Jan., nk.; — češ., hs., po nem.
  4. časoštẹ́tje, n. die Zeitrechnung, DZ.
  5. časotrátən, -tna, adj. Zeit vergeudend: časotratno igranje, SlN.
  6. časoznȃnəc, -nca, m. = časoslovec, Cig., Jan.
  7. čȃst, -ı̑, f. 1) die Ehre; čast, komur čast (gre), Ehre, wem Ehre gebürt; na (v) čast biti komu, jemandem zur Ehre gereichen; časti iskati, ehrgeizig sein; časti lakomen, ehrgeizig; — die Verherrlichung, die Ehre; vse za božjo čast! na čast njegovega rojstnega dne; čast dajati komu, jemanden verherrlichen, preisen; čast bodi Bogu! Gott sei gepriesen! — 2) die Würde: kraljeva čast, die königliche Würde, generalska čast, die Generalswürde; odpovedati se poveljniški časti, die Feldherrnwürde niederlegen; — 3) die persönliche Ehre, der gute Name; čast komu jemati, krasti, die Ehre abschneiden; časti mu je mar, er hat Ehre im Leibe; hišna čast, die Hausehre.
  8. částən, -tna, adj. 1) Ehren-: častna straža, die Ehrenwache; častno meščanstvo, das Ehrenbürgerrecht; — 2) Rang-: častna stopnja, die Rangstufe; — 3) ehrenvoll, ehrend: častni poziv, die ehrenvolle Einladung; častno koga v misel vzeti, jemandes in Ehren gedenken; častni gospodje, die verehrten Herren, Levst. (Močv.); ehrenwert: Bog je velik in č. črez vse druge bogove, Dalm.
  9. časti, adv. vielleicht, Jarn.; — prim. često. (?)
  10. častihlẹ́pən, -pna, adj. ehrsüchtig, ehrgeizig, Jan., nk.
  11. častiláčən, -čna, adj., Cig., Jan., M., Z.; pogl. častilakomen.
  12. častilákom, adj. = častilakomen, Jan.
  13. častilákoməc, -mca, m. der Ehrgeizige, Krelj.
  14. častilákomnik, m. der Ehrgeizige, Mur.
  15. častilákotən, -tna, adj. = častilakomen, Mur.
  16. častíłən, -łna, adj. ehrend, Jan., nk.
  17. častiljúbən, -bna, adj. ehrliebend, Cig., Jan.; — prim. hs. častoljuban, rus. čestoljubnyj.
  18. častiljȗbje, n. die Ehrliebe, Cig., Jan.
  19. častílọ, n. die Auszeichnung, C.
  20. častimárən, -rna, adj. ehrgeizig, Mur., Cig., Jan.
  21. častı̑t, adj. 1) ehrenvoll; č. stan; ehrwürdig; č. starček; geehrt (v naslovih): častiti gospod! častita družba! — 2) častite žene = žalik žene, Jarn.; — 3) častite so te oči, selig sind diese Augen, Krelj; nam. "čestite"; prim. 2. čestit.
  22. častı̑telj, m. der Verehrer, Mur., Danj.- Mik., nk.
  23. častíti, -ím, vb. impf. Ehre erweisen, ehren, verehren; Boga č.; krive bogove č.; zaslužne može č.; to ga časti, das gereicht ihm zur Ehre.
  24. častižéljən, -ljna, adj., nam. časti željen, ehrbegierig, Mur., Cig., Jan., nk.
  25. častižéljnost, f. die Ehrbegierde, Mur., Cig., Jan., nk.
  26. častník, m. 1) der Verehrer, Dict.; — 2) der Würdenträger, Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); cerkveni častniki, Cv.; nav. čȃstnik, der Officier, nk.
  27. čȃstniški, adj. Officiers-: č. namestnik, der Officiersstellvertreter, Navr. (Let.).
  28. částnost, f. das Ehrenvolle, das Ehrende; — die Achtbarkeit, Cig.
  29. čáša, f. der Trinkbecher, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; das Trinkglas, nk.; der Kelch, Mur., Cig., Jan.; leseno torilce z ročem, s katerim se pije voda, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — der Becher (ein Sternbild), Cig. (T.); — der Kelch ( bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  30. čášast, adj. becherförmig, kelchartig, Cig.
  31. čaščénje, n. die Verehrung.
  32. čášən, -šna, adj. Becher-; — Kelch-: čašni listi, die Kelchblätter, Tuš. (R.).
  33. čášica, f. dem. čaša; das Becherchen; das Gläschen; obistna č., der Nierenkelch, Erj. (Som.); die Pfanne ( zool.), Cig. (T.); bedrna čašica, die Hüftpfanne, Cig.
  34. čȃška, * f. = čašica, Mur., Met.
  35. čȃšnik, m. das Kelchfutteral, Cig.
  36. čȃta, f. der Hinterhalt: na čatah umoriti, ogr.- Valj. (Rad); na čatah posedavati, C.; — prim. madž. csata, der Kampf, in slov. četa.
  37. čȃtež, m. 1) nekak kratek pregelj, ki se rabi pri četveri, Kras; — 2) neki pogorski duh, vzhŠt.; prim. Pjk. (Črt. 32.).
  38. čè, conj. 1) v pogojnih stavkih: wenn; če ni druzega, ko to, ni se nam treba bati, wenn es (wirklich) nichts Aergeres ist, als dies, so brauchen wir nichts zu fürchten; če bo dež jutri, ne pojdemo na semenj; če bi bil moral koga srečati v gozdu, umeknil se je, Erj. (Izb. sp.); — pos. pred imperativom: če nečeš, pa pusti; če imaš, daj; — če ne, wo nicht, sonst; stori, kar ti velevam, če ne, bo druga pela, thue, was ich dir befehle, sonst werde ich andere Saiten aufziehen; — poleg komparativa: je; če sem se bolj branil, bolj je v mene silil; "če dalje" poleg komparativa = immer: če dalje bolj, immer mehr; če dalje vekši šum, Krelj; — če bi (v odvisnih pogojnih stavkih): oče so rekli, če bi hoteli zdaj priti, da bi zdaj lehko prišli (neodvisno: če hočete zdaj priti, zdaj lehko pridete); prim. Mik. (V. Gr. IV. 811.); (v irealnih pogojnih stavkih): če bi živine ne drli, ljudje ne mrli, svet bi podrli, C.; — če tudi, če prav, če ravno (v koncesivnih stavkih) = dasi, wenn auch, obwohl; če si ravno, Cig., C.; če prem, Prip.- Mik.; — 2) (v indirektnem vprašanju): ob; poglej, če je že prišel hlapec; ne vem, če bi znal pravo pogoditi; razmišljevanje, če morebiti barju povodnji prete, Levst. (Močv.).
  39. čəbę̑la, f. 1) die Biene; die Honigbiene (apis mellifica); č. delavka, die Arbeits- oder Flugbiene, Cig.; čebele gredo na zbir (biro), die Bienen fliegen aus, Cig.; čebele zajemati, nalagati, die Bienen fassen, in den Stock bringen, Cig.; čebele izpodrezavati, die Bienen fegen, Cig.; č. piči, sticht; čebele mrejo, sterben; č. grebačica (andrena), die Grabbiene, č. krajačica (megachile), die Tapezierbiene, č. zidarica, die Mauerbiene (anthophora), Erj. (Z.); divja č., die Forst-, Feld- o. Holzbiene, Cig.; — 2) das Fruchtauge an der Weinrebe, C.; prim. muha, obad.
  40. čəbelák, m. die Drohne, Cig.
  41. čebelár, -rja, m. 1) der Bienenzüchter; tudi: čebę̑lar; — 2) der Wespenbussard (astur apivorus), Cig.; — 3) der Bienenschwärmer (sesia apiformis), Erj. (Ž.).
  42. čəbeları̑ja, f. = čebelarstvo.
  43. čəbeláriti, -ȃrim, vb. impf. die Bienenzucht betreiben.
  44. čəbę̑last, adj. bienenartig, Cig.
  45. čəbę̑łən, adj. 1) Bienen-; čebelni pik, der Bienenstich; — 2) bienenreich: panj je čebelen, Por.
  46. čəbelíšče, n., pogl. čebelnjak, C.
  47. čəbę̑lji, adj. Bienen-, Cig.
  48. čəbę̑łnat, adj. bienenreich, Cig., Jan., C.
  49. čəbę̑łnica, f. das Bienenhaus, C.; — der Bienenkorb, Jan.
  50. čəbę̑łnik, m. 1) der Bienenkorb, der Bienenstock, Dict., C., Z.; — 2) = čebelnjak, Cig.
  51. čəbełnína, f. das Fluggeld, der Zeidelzins, Cig.
  52. čəbeloljùb, -ljúba, m. der Bienenfreund, Cig., Navr. (Spom.).
  53. čəbelorę́ja, f. = čebelarstvo, C.
  54. čəbę̑łski, adj. Bienen-; čebelsko drevo, der Zeidelbaum, V.-Cig.
  55. čəbə̀r, -brà, m. der Bottich; der Sechtzuber; — der Speckkübel, C.; — der Brunneneimer, Cig.; — = pomijak, C. — (pomni: sto "čebar" olja, Trub.); — čȇbər, Št.; — iz nem. Zuber, stvn. zubar, Mik. (Et.).
  56. čəbínklja, f. die Küchenschabe (blatta orientalis), Vrsno- Erj. (Torb.).
  57. čəbljáč, m. der Schwätzer, Cig.
  58. čəbljȃnje, n. das Geschwätz, ZgD.
  59. čəbljáti, -ȃm, vb. impf. flüstern, lispeln, schwatzen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; Tri pure, tri race, Tri bele gosi, So vkupi čebljale Tri cele noči, Npes.- Vod. (Pes.); — morda nam. čubljati; prim. čuba.
  60. čebohláti se, -ȃm se, vb. impf. grdo jokati se, Koborid- Erj. (Torb.).
  61. čebra, f. ovčjə ime, Krn- Erj. (Torb.).
  62. čəbrár, -rja, m. der Böttcher, Cig.
  63. čəbríca, f. kleiner Bottich, Cig., C.; — = škaf, Dol.
  64. čebrnjáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, tratschen, BlKr.; — prim. hs. čevrljati.
  65. čébuł, -úla, m. = čebula, Cig., Gor., jvzhŠt.; tudi: čebùl.
  66. čebúla, f. 1) die Zwiebel; navadna č., gemeine Zwiebel (alium cepa); morska č., die Meerzwiebel, die Bifolie (scilla bifolia), Tuš. (R.); — 2) čebulasto podzemno steblo, die Zwiebel (cepa, bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.); — prim. it. cipolla.
  67. čebȗlar, -rja, m. 1) der Zwiebelverkäufer; — 2) = čebulinka, Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.).
  68. čebȗłčək, -čka, m. dem. čebulek; = morska čebula, die Meerzwiebel (scilla bifolia), Tuš. (R.).
  69. čebȗłək, -łka, m. 1) drobna čebula za sajenje, die Brutzwiebel, Cig., Dol.; — 2) neko jabolko, Dol.- Erj. (Torb.).
  70. čebúlica, f. dem. 1) čebula; — morska č., die Meerzwiebel (scilla bifolia), C.; — 2) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  71. čebulı̑nka, f. der Zwiebelapfel, C., Podkrnci- Erj. (Torb.).
  72. čebúlišče, n. der Zwiebelacker, Cig.
  73. čebȗłka, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  74. čebȗłnat, adj. zwiebelreich, M.
  75. čebȗłnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  76. čebȗłnik, m. 1) der Zwiebelgarten, C.; — 2) = čebulinka, C.
  77. čéča, f. 1) die Puppe, Cig., Jan., Rož.- Kres; — 2) ein Kind weiblichen Geschlechtes in den Windeln, M.; — 3) das Mädchen, Cig., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. čača.
  78. čȇčək, -čka, m. die Puppe, Cig.
  79. čečèt, -ę́ta, m. das Meerzeischen, Mik., Valj. (Rad).
  80. čéčica, f. dem. čeča; das Püppchen: O ti neumna deklica, Čemu t' je bila čečica? Npes.- Kres.
  81. čȇčka, f., LjZv., pogl. čačka.
  82. čəčkálọ, n. = čečkač, Cig.
  83. čəčkár, -rja, m. = čečkač, Jan.
  84. čəčkáti, -ȃm, vb. impf. kritzeln, klecksen; bo nemški govorila, brala, čečkala, Jurč.; — menda nam. črčkati.
  85. 1. čę́da, f. die Sauberkeit, Jarn., Met.
  86. čedajəc, -jca, m. neka trta, Vrtov. (Vin.).
  87. čę̑dba, f. das Reinigen, C.
  88. čę́dən, -dna, adj. 1) sauber, reinlich; čedna posoda, obleka; — nett, hübsch, wohlgestaltet; čedno dekle; — 2) sittsam, wohlanständig, höflich; čedno vedenje; — klug, gescheit, Habd., Mur., Jan., vzhŠt.; čedna glavica, Trst. (Let.); čédən, SlGor.
  89. čẹdič, m. der Basalt, Cig. (T.); — češ.
  90. čedílọ, n. die Fege, Cig.; — der Striegel, C.
  91. čę́diti, čę̑dim, vb. impf. säubern, putzen; ptički se čedijo, die Vögel putzen sich.
  92. čę̑dnica, f. deska, na kateri urezane deske čedijo, ob gornji Dravi ( Št.).
  93. čę́dnost, f. 1) die Sauberkeit, die Reinlichkeit; — die Hübschheit, die Zierlichkeit; — 2) die Sittsamkeit, die Wohlanständigkeit; drži č. v vseh svojih udih, v hoji, v pogledu, Kast. (N. c.); die Höflichkeit, Meg.; — die Tugend; č. ali krepost, Ravn.; tri božje čednosti, die drei göttlichen Tugenden; — die Klugheit, Habd., Mur., vzhŠt.; — tudi: čednọ̑st, ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  94. čę́dnostən, -stna, adj. tugendhaft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  95. čę̑dra, f. die hölzerne, mit einem thurmartigen Deckel versehene Nationaltabakpfeife (= kranjščica), Kr.; kratka pipa, čedra gorjuškega dela, Zv.; kratkocevne čedre, LjZv.
  96. čefúkati, -ȗkam, vb. impf. schlagen (preprosto rečeno), C.
  97. čefúkniti, -ȗknem, vb. pf. einen Schlag versetzen, jvzhŠt.; — prim. čefukati.
  98. čefútniti, -ȗtnem, vb. pf. (zu Boden) stürzen, M.
  99. čegȃ, pron. = čiga, wessen? Dict., Guts.
  100. čę̑gar, pron. rel. = čigar, wessen, Levst. (Sl. Spr.).

   35.201 35.301 35.401 35.501 35.601 35.701 35.801 35.901 36.001 36.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA