Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (35.601-35.700)

  1. čȃdka, f. = čada 1), Vrt.
  2. čȃdnat, f. dunstig, C.
  3. čádora, f. kurze Tabakspfeife, Kr.- Valj. (Rad).
  4. 1. čáj, m. 1) der Dunst, der Höhenrauch, Z.; — der Hof um den Mond, Hal.- C., BlKr.; — 2) ein Abscess (ulje, tvor), Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  5. 2. čȃj, m. der Thee: posušeno listje čajevca: zeleni, rjavi čaj, Tuš. (R.); iz njega napravljena pijača; — tudi drugi poparki suhega listja in cvetja kot zdravila, n. pr. plučni čaj, der Gramperlthee, Tuš. (R.); — rus.
  6. čȃjati, -em, vb. impf. = čakati: imprt. čaj = čakaj, Št.- C.
  7. čȃjba, f. der Käfig, Nov.- C.; — prim. hs. gajba, it. gabbia, lat. cavea.
  8. čȃjbica, f. dem. čajba, Jan.
  9. čȃjca, f. neka povodna ptica, Pjk. (Črt. 51.).
  10. čȃjən, -jna, adj. Thee-: čajna žlica, der Theelöffel, Cig.
  11. čájiti, -im, vb. impf. č. orehe: "iz oblatovine luščiti", č. se: orehi se še ne čajijo, Bolc, Plužna- Erj. (Torb.).
  12. 1. čȃjka, f. die Möve (larus), Cig.; — rus.
  13. 2. čȃjka, f. eine kleine Galeere, die Tschaika, Cig.; prim. tur. kajyk, it. caicco, Schaluppe, C.
  14. čȃjmati se, -am se, vb. impf. allmälig zum Bewusstsein gelangen, zu sich kommen ( z. B. aus dem Schlafe, aus der Ohnmacht), Cig., Jan., C.; — gescheit werden, Celjska ok.; sich erinnern, Celjska ok.; — č. se po sv. veri, sich richten, C.; — nastalo menda iz: izčajmati se; prim. to in čama.
  15. čȃjmiti se, -im se, vb. impf. = čajmati se, C.
  16. čȃjnica, f. die Theebüchse, Cig.
  17. čȃjnik, m. die Theekanne, der Theekessel, Cig.
  18. čák, m. das Warten, Cig., M.; die Lauer: na čak iti, na čaku biti, C.
  19. čȃka, f. vojaško pokrivalo, der Tschako.
  20. čákalica, f. na čakalici biti, auf der Lauer sein: pajek je na čakalici, Levst. (Beč.).
  21. čakalíšče, n. der Warteort, Cig., Jan.; der Jägerstand, Z., Jurč.; der Hinterhalt, M.
  22. čakȃłnica, f. das Wartezimmer, der Wartesaal ( z. B. an den Bahnhöfen), Cig. (T.), Nov., nk.
  23. 1. čakàn, -ána, m. der Zögerer, Jarn., Mur.
  24. 2. čakàn, -ána, m. der Hauer des Schweines, Kr.- Levst. (Rok.); — palica z železnim kladivcem, Valv. VI. 311.; — der Hammer, ogr.- C.; — prim. čekan.
  25. čákanje, n. das Warten; — der Anstand (bei Jägern), Cig.
  26. čakarína, f. das Wartegeld, Levst. (Nauk); — s čakarino na dopustu, mit Wartegebür beurlaubt, DZ.
  27. čákati, * -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.- Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga ( ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.
  28. čȃkəc, -kca, m. = čakelj: visec visi, čakec čaka, Valj. (Rad).
  29. čákəlj, -klja, m. der Wartende: šaliva beseda v uganki: "čakelj čaka, viselj visi, viselj pade, čakelj ga pobere" (svinja in želod), Vrt.
  30. čakljáti, -ȃm, vb. impf. = jecljati, Jan., Rož.- Kres; pogl. čekljati.
  31. čákniti, čȃknem, vb. pf. ein ča rufen, Mik.
  32. čalár, m. = čaler, C.
  33. čalȃrbina, f. der Trug, ogr.- Valj. (Rad).
  34. čalárən, -rna, adj. trügerisch, ogr.- Mik.; čalarni svet, ogr.- Let.; eitel, garstig, übel, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  35. čaları̑ja, f. der Trug, ogr.- Valj. (Rad); die Eitelkeit, Mur.
  36. čaláriti, -ȃrim, vb. impf. betrügen, C.
  37. čalárnost, f. der Trug, die List, Meg., ogr.- M.
  38. čalẹ́r, m. der Betrüger, ogr.- C.; — prim. madž. csalárd, betrügerisch, C.
  39. čalẹríca, f. die Betrügerin, die Hexe, ogr.- C.
  40. čȃlma, f. der Turban, C.; — tur.
  41. čȃlmast, adj. mit dem Turban versehen, C.
  42. čȃm, m. der Schauder, das Gruseln, die Gänsehaut: čam me obleta, ogr.- C.
  43. čáma, f. die Närrin, Cig.; — prim. čamež.
  44. 1. čámər, -mra, m. der Stier, Jan., Kr.- Valj. (Rad), Saleška dol.- C., Poh.- Vest. I. 185.; čamer je vladar med govejo živino, C.
  45. 2. čámər, -mra, m. die Pelzmütze, Trst. (Let.), Laško ( Št.); po zimi ima Pesničar na glavi zelen ali moder čamer iz suknja s kosmatimi okrajki, ki se črez ušesa razvihniti dade, Pjk. (Črt.).
  46. čamẹ́ti, -í, vb. impf. čami me, es gruselt mir, ogr.- C.; — pogl. čemeti.
  47. čȃmež, m. der Narr, der Thor, Cig.; — prim. čemeti.
  48. čȃmpa, f. psovka za počasno žensko, C.
  49. čampár, -rja, m. = levičar ( furl. ciampa = levica), Solkan- Erj. (Torb.).
  50. čampárina, f. = levica, Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  51. čȃmra, f. = 2. čamer, Slom., Št.- Zora.
  52. čamrína, f. die Stierhaut, ( die Büffelhaut, Cig.).
  53. čamúr, m. = čemer 2), ogr.- Valj. (Rad).
  54. čánčica, f. die Herzmuschel (cardium), Erj. (Z.).
  55. čȃp, m. čreda ovac, Notr.
  56. čápa, eine Art Milchgefäß, C., M., Z.
  57. čápati, čȃpam, vb. impf. ad čapniti, schnappen, C.
  58. čȃpka, f. die Mütze, die Kappe, nk.; — češ.
  59. čȃpkati, -am, vb. impf. = čapljati: č. in iti, C.
  60. čȃplja, f. der Reiher (ardea), Cig., Jan., Erj. (Ž.), vzhŠt.
  61. čapljáriti, -ȃrim, vb. impf. herumplatschen, Jan.
  62. čapljáti, -ȃm, vb. impf. plätschern, ogr.- C.
  63. čápniti, čȃpnem, vb. pf. nach etwas schnappen; pes čapne kost, C.; — prim. it. chiappare istega pomena.
  64. čapȗn, m. = oslovnik, voder, C., zapŠt.
  65. čȃr, m. die Zauberei, M.; — der Zauber, Cig., Jan., nk.; — stsl.
  66. 1. čára, f. 1) die Zauberei, Jarn., Mur.; zapeljive čare časnega duha, Slom.; vraža se opira na usodo — ali pa na čaro, Navr. (Let.); — 2) = čarovnica, Mur.
  67. 2. čára, f. der Strich, Cig., C., DZ.; — češ.
  68. čáranje, n. das Zaubern, C., nk.
  69. čárati, -am, vb. impf. zaubern, Cig., Jan., nk.; — hs.
  70. čārdak, m. das Wachhaus auf Pfählen, das Blockhaus, Cig., Jan., DZ.; — hs. iz tur.
  71. čȃrman, m. = čarovnik, Jan.
  72. čȃrnik, m. = čarovnik, Dalm.- M.
  73. čaróba, f. der Zauber, Jan., Cig. (T.).
  74. čaróbən, -bna, adj. Zauber-: čarobna svetilnica, die Zauberlaterne, Žnid.; čarobni vrč, der Zauberkrug, Cig. (T.); — magisch, Cig. (T.); — zauberisch, bezaubernd: čarobna krasota, nk.
  75. čarodẹ̀j, -dẹ́ja, m. der Zauberer, Cig., Jan.; — stsl.
  76. čarodȇjčica, f. dem. čarodejka; kleine Hexe, Bes.
  77. čarodẹ̑jəc, -jca, m. = čarodej, Jan., nk.; — stsl.
  78. čarodẹ́jən, -jna, adj. magisch, Jan.; bezaubernd, Jan., C., nk.
  79. čarodẹ̑jka, f. die Zauberin, C., nk.
  80. čarodẹ́łən, -łna, adj. Zauber-: čarodelni krožnik, das Thaumatrop, die Wunderscheibe, Cig. (T.).
  81. čarodẹ̑łnik, m. = čarodej, Žnid.
  82. čarodẹ̑łski, adj. Zauber-: čarodelska knjiga, das Zauberbüchlein, Šol.
  83. čarokrásən, -sna, adj. zauberisch schön, nk.
  84. čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.- Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.- Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.- C.).
  85. čȃsar, -rja, m. kdor čas prodaja, der Pflastertreter, Kr.; — tudi: človek, ki je počasen, ki mečka, Gor.
  86. čȃsəc, -sca, m. dem. čas, Mur., Ravn.
  87. čȃsək, -ska, m. das Weilchen, Mur., Cig., ogr.- Valj. (Rad); — der Augenblick, tako je vsak časek vedel prav obrniti, Ravn.; ure so tekle, kakor časki, Zora.
  88. čásən, -sna, adj. 1) nur eine Zeit dauernd, temporär, zeitlich; časno in večno življenje; — 2) = počasen, BlKr.- DSv.
  89. čȃsi, adv. bisweilen, Cig., Jan., Trub., Dalm., Levst. (Zb. sp.), nk.; časi ter časi, dann und wann, Cig.
  90. čȃsih, adv. = časi, Levst. (Močv.), Žnid.
  91. čȃsnica, f., V.-Cig., Guts., Pohl. (Km.), pogl. časnik.
  92. čȃsnik, m. die Zeitung, das Journal, Cig., Jan., nk.
  93. čȃsnikar, -rja, m. der Zeitungsschreiber, der Journalist, Cig., Jan., nk.
  94. čȃsnikarski, adj. Journalisten-, journalistisch, Jan., nk.
  95. časnína, f. das Zeitliche, V.-Cig.
  96. čȃsniški, adj. Zeitungs-, nk.
  97. čásnost, f. die Zeitlichkeit, die Endlichkeit, Cig.; srca niso našla držaja v časnosti, Cv.
  98. časokàz, -káza, m. das Chronoskop, Cig. (T.).
  99. čȃsoma, adv. allmählich, Cig.
  100. časomèr, -mę́ra, m. der Zeitmesser, das Chronometer, Cig. (T.).

   35.101 35.201 35.301 35.401 35.501 35.601 35.701 35.801 35.901 36.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA