Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (35.401-35.500)

  1. cmígati, -am, vb. impf. fiedeln, Cig., Jan.
  2. cmíhati se, -am se, vb. impf. mit verzogenem Gesichte weinen, quarren, flennen, Jan., C., vzhŠt., BlKr.- M.
  3. cmílast, adj. cmilasta preja, ein Gespinst von ungleichmäßiger Dicke, Z., Polj.
  4. cmíziti se, -im se, vb. impf. po sili, brez solz jokati, flennen, quarren, C., BlKr.
  5. cmočə̀k, -čkà, m. = cmočec, Valj. (Rad).
  6. cmóčiti, -im, vb. pf. = cmokniti, Z.; c. koga, jemandem eine Ohrfeige geben, Slom.- C.
  7. cmòk, interj. patsch! Cig.
  8. cmòk, -óka, m. 1) der Schmatzlaut, der Patsch; — 2) die Ohrfeige, Ip.- Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) der Kloß, der Knödel; — 4) der Tölpel, Jarn., Mur.; — prim. cvok.
  9. cmokȃłnica, f. schlammig-kothige Straße, C.
  10. cmokàn, -ána, m. = cmokač, Cig.
  11. cmokáti, -ȃm, vb. impf. schmatzen; tele ziza (sesa) in cmoka, Fr.- C.; — patschen: po blatu c., C.; dež zmerom gre in cmoka, C.; — klecksen, Jan.; to ni malano, ampak cmokano, V.-Cig.
  12. cmokljáč, m. der (beim Essen) schmatzt, schlampt, Cig.
  13. cmokljáti, -ȃm, vb. impf. schlampen, (beim Essen) schmatzen.
  14. cmókniti, cmȏknem, vb. pf. einen Schmatzlaut hervorbringen; patschen: c. v vodo, Jan., Cig.; — c. koga, ohrfeigen, Štrek.
  15. cmokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. schmatzen, C.
  16. cmokútati, -am, vb. impf. cmokotati, Svet. (Rok.).
  17. cmọ̑lje, n. die Simse (juncus), SlGor.- Erj. (Torb.); (cmulje, C.); — menda nam. cvolje; prim. rus. stvolъ, Röhre.
  18. cmȓčən, -čna, adj. Wirbel-, M.; cmrčni tok, Danj. (Posv. p.).
  19. cmȓk, m. der Wasserwirbel, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; c. ga je požrl, der Strudel hat ihn verschlungen, SlGor.; (povodni mož) po noči rad pomalja iz cmrkov glavo, — rad vlači ljudi v cmrk, Trst. ( Glas.).
  20. cmȓkati, -am, vb. impf. schlürfen, Mur., C.; schlecken, Cig.
  21. cmŕkniti, ** cmȓknem, vb. pf. einen Schlurf thun, schlürfen, C.
  22. cmúliti, * -im, vb. impf. 1) schluchzen: jazbeci in zajci cmulijo, M.; quäken (o otrocih), Cig.; — 2) schmatzend saugen, M.; mehko gruško, kri iz rane c., ogr.- C.
  23. cǫ̑canje, n. das Schwingen, Habd.
  24. cǫ̑cati, -am, vb. impf. 1) schwingen, Habd., ogr.- C.; = gibati, mahati, C.; — 2) c. se, schwanken: list se na drevesu coca, ogr.- C.; — prim. cencati.
  25. cofodráti, -ȃm, vb. impf., Polj.; pogl. cefedrati.
  26. 1. còk, cóka, m. die Erzstufe, Jan.; — prim. cjok.
  27. 2. còk, cóka, m. der Sudelfleck, Jan., C., M.; če brazdač jé, dela coke, Fr.- C.
  28. cókast, adj. besudelt: cokasta miza, C.
  29. cokáti, -ȃm, vb. impf. patschen, Z.; sudeln, Schmutzflecke machen, Jan., C., M.; — prim. cvokati.
  30. cokítati, -am, -čem, vb. impf. patschen: po blatu c., Fr.- C.
  31. cǫ̑kla, f. 1) der Holzschuh: v coklah hoditi; — 2) die Sandale, Kr.- Valj. (Rad); prim. cokol; — 3) der Radschuh, der Hemmschuh beim Wagen; s coklo zavreti; — 4) deščica pri kolovratu, na katero predica z nogo pritiska, Dol.; — 5) schwerfälliger Fußgänger, M.; — prim. it. zoccolo, der Holzschuh, srvn. zockel, Mik. (Et.).
  32. cǫ̑klar, -rja, m. 1) der Holzschuhmacher, M., Kres; — 2) der Holzschuhe trägt, Z., Kres; tudi: coklár, Št.
  33. cokláti, -ȃm, vb. impf. in Holzschuhen einhergehen: beim Gehen stark und ungeschickt auftreten, M., Z.; — prim. cokla.
  34. cǫ̑klica, f. dem. cokla; V coklicah rasel, V ličnatem plašč', Vod. (Pes.).
  35. cokljáti, -ȃm, vb. impf. patscheln: po blatu c., Cig.; — prim. cokati.
  36. cókniti, cȏknem, vb. pf. patschend werfen oder fallen, C., Z.
  37. cókol, m. die Sandale, Habd., Valj. (Rad); — prim. cokla.
  38. cokolár, -rja, m. der Barfüßermönch, Krelj.
  39. cokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) im Koth patschen, strampfen, C., Z.; — 2) schmatzend und sudelnd essen, C.
  40. 2. cǫ̑l, m. die Zollgebür, der Zoll, Mur., Jan., Cig.; — prim. carina.
  41. 3. cǫ̑l, m. der Holzblock, C.; — cole za drva žagati, C.; — cole imenujejo male lesene krhlje, s katerimi po zimi netijo, da vidijo predice presti, Solčava ( Št.)- Vest.; — prim. srvn. zol = cylinderförmiges Stück, Klotz.
  42. cǫ̑lən, -lna, adj. Zoll-: colni urad, das Zollamt; c. uradnik, der Zollbeamte, Cig., Jan.
  43. colíšče, n. das Zollamt, DZ.
  44. cǫ̑liti, -im, vb. impf. = cole za drva sekati ali žagati, C.; — prim. 3. col.
  45. colja, f. kozje ime, Erj. (Torb.).
  46. cǫ̑lnica, f. das Zollhaus, Cig.
  47. colnı̑ja, f. colni urad, das Zollamt, Cig., Jan., DZ.; mala c., das Nebenzollamt, DZ.
  48. colnı̑jski, adj. zollämtlich, Cig., Jan.
  49. cǫ̑lnik, m. der Zollbeamte, Cig., Jan.
  50. compȃta, f., Cig.; pogl. copata.
  51. cọmpər, -pra, m., C., Valj. (Rad); pogl. coper.
  52. cọ́na, f. iz nem. Zuname, C., ogr.- Valj. (Rad); pogl. priimek.
  53. cónfniti, cȏnfnem, vb. pf. den Muth verlieren, demüthiger werden, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. cavfniti.
  54. cǫ̑nta, f. ein liederliches Weib, die Metze, Cig., C.; s cifami in contami se pečati, Pohl. (Km.); izgonjena conta, Bas.
  55. còp, interj. posnemanje besedi podobnega glasu, jvzhŠt.
  56. cọ̑panj, m. die Langstange am Rüstwagen, Cig.; — iz nem. Zugbaum, C. (?)
  57. cọ̑panjək, -njka, m. = copanj, Z., jvzhŠt.
  58. copȃta, f. 1) der Flechtschuh, der Filzschuh, die Patsche; — 2) der Pantoffel, Z., Zora, Gor.; — tudi: die Sandale, C., Polj.; — prim. it. ciabatta, alter Schuh.
  59. copȃtar, -rja, m. kdor copate dela ali prodaja, Z.
  60. cȏpati, -am, vb. impf. mit Geräusch fallen, C.; mit den Füßen stampfen, C.; schleppen, Trst. (Let.).
  61. cọ́pər, -pra, m. der Zauber, Mur., Valj. (Rad); — iz nem.
  62. cȏpkati, -am, vb. impf. dem. copati: Laute hervorbringen wie z. B. die Drescher beim Dreschen, M.
  63. copolòp, -ǫ́pa, m. človek, ki nerodno stopa, BlKr.
  64. copǫ́nta, f. eine Person, die stark aufzutreten pflegt, C.
  65. copòt, -óta, m. das Gestampfe, das Getrampel z. B. eines laufenden Pferdes, Cig., Jan., Mik.
  66. copotálọ, n. der Stampfer, M., Z.
  67. copotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stampfen, trampeln; — patschen: dež copoče in gre, Z., C.; c. po vodi, Zora.
  68. copotı̑n, m. der Trampler, C.
  69. cọ̑prati, -am, vb. impf. zaubern; — iz nem.; pogl. čarati.
  70. cọ̑prnik, m. 1) der Zauberer; — 2) das große Nachtpfauenauge, Solkan- Erj. (Torb.).
  71. cọ̑prnjak, m. = coprnik, Mur., Prip.- Mik.
  72. cọ̑prski, adj. Zauber-, Cig.; coprske tovarišice, Bas.
  73. cǫ́sa, f. liederliches Weib, Jan., SlGor.
  74. cǫ́ta, f. der Fetzen, Jan., Št.; — iz nem. Zotte.
  75. crčáti, -ím, vb. impf. = cvrčati, Mik. (Et.).
  76. crénje, n. = cvrenje.
  77. crẹ̑nsa, f., Tuš. (R.); pogl. čremsa.
  78. crẹ̑t, m. eine Art Bergstrauch, Valj. (Rad); die Bergkiefer (pinus pumilio), C.
  79. crẹ́ti, crèm, vb. impf., pogl. cvreti.
  80. crẹ̑tje, n. coll. das Krummholz, das Knieholz, Kamnik- M., Valj. (Rad); — prim. cret.
  81. crgọ́liti, -gọ̑lim, vb. impf. = cigoliti, C.; kolo, ki ni namazano, crgoli, SlGor.
  82. crgútati, -am, vb. impf. einen schrillenden Laut von sich geben, C.; čiriček crguta, SlGor.
  83. cȓk, m. das Verrecken, M.; — die Viehseuche, Valj. (Rad).
  84. cŕka, f. das Verrecken; die Seuche: crka je živino zalezla, C.; Da bi te crka zalezla! = da bi crknil! M.
  85. cŕkanje, n. das Umstehen (des Viehes), der Viehfall; die Seuche.
  86. cŕkati, cȓkam, vb. impf. ad crkniti; 1) mucksen, Rez.- C.; — 2) verrecken, umstehen; — 3) vertrocknen: voda v potoku crka, BlKr.
  87. cŕkəlj, -klja, m. = krcelj, C.
  88. crketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) einen dem Wurzellaute ähnlichen Laut hervorbringen: kos crketa, Z.; — 2) gierig nach etwas verlangen, Guts., Jarn.
  89. crklína, f. das Aas, Jarn., Mur., Cig., Jan., C.
  90. crknè, -ę́ta, n. ein umgestandenes Thier, C.
  91. crknetína, f. das Aas, Cig., DZ.; Turki ne zakapajo crknetine, Navr. (Let.).
  92. cŕkniti, cȓknem, vb. pf. 1) umstehen, verrecken; — 2) vertrocknen: potok je crknil, BlKr.
  93. cŕknjenəc, -nca, m. das Fallwildpret, Cig.
  94. crljáti, -ȃm, vb. impf., Cig., Jan.; pogl. curljati.
  95. cȓna, f. = črna, svoje ime ovci, Plužna- Erj. (Torb.).
  96. cȗc, m. 1) der Saugzulp, C.; — 2) das Gießschaffrohr, C.; — prim. 1. cucati.
  97. cucálọ, n. der Zulp, das Saughorn, C.; — prim. 1. cucati.
  98. 1. cúcati, -am, vb. impf. saugen, Cig., C.; — prim. kor.-nem. zuz'ln.
  99. 2. cúcati, -am, vb. impf. harnen, C.; — prim. cuca.
  100. 3. cȗcati, -am, vb. impf. schwerfällig gehen, Z.; — prim. cencati.

   34.901 35.001 35.101 35.201 35.301 35.401 35.501 35.601 35.701 35.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA