Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (35.301-35.400)

  1. címpər, -pra, m. 1) der Dachstuhl; — 2) ein hölzernes Gebäude; — prim. bav. cimber, ein hölzernes Gebäude, Levst. (Rok.).
  2. cı̑mprati, -am, vb. impf. zimmern; — iz nem.
  3. címraka, f. die Zimmerhacke, Cig.; — iz nem.
  4. cı̑nar, -rja, m. = kositrar, der Zinngießer, Cig.
  5. cínast, adj. 1) zinnen; — 2) mit Glasur überzogen: c. lonec, Polj.; — 3) mit Glatteis überzogen: drevje je cinasto, Dol.
  6. cı̑ncalica, f. der Eiszapfen, vzhŠt.- C.
  7. cincáriti, -ȃrim, vb. impf. = cincati, SlN.
  8. cı̑ncati, -am, vb. impf. 1) auf und ab bewegen: dremaje z glavo kinkati, Lašče- Erj. (Torb.); kobila z glavo v tla cinca, Levst. (Zb. sp.); — schwerfällig gehen: pes cinca hodeč po treh nogah, M.; — schwanken, Cig., C.; — 2) langsam, zaudernd etwas thun, unentschlossen sein; — prim. cencati, cuncati.
  9. cínək, -nka, adj. = činek, majhen, Trst. (Let.), Št.
  10. cíngati, cı̑ngam, vb. impf. 1) klingeln, ogr.- C., Z.; — 2) schaukeln, Štrek.
  11. cíngəlj, -glja, m. 1) das Glöcklein, C.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.; — 2) etwas Hangendes: cingelj cinglja, cokelj coklja, cingelj dolu pade, cokelj ga popade, (svinja in želod), Ip.- Erj. (Torb.); — der Eiszapfen, C.
  12. cı̑ngəljc, (-gljəc), -gəljca, m. dem. cingelj; das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Z., Ljub.
  13. cingetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klingen: petica cingeče, Z.; klingeln, C., vzhŠt.; zvončki cingečejo, Več.
  14. cı̑nglja, f. = cingelj 1): oven s cingljo, ZgD.
  15. cingljáti, -ȃm, vb. impf. klingeln, schellen; zvončki cingljajo; na kupico cingljaje vino klicati, LjZv.
  16. cíngola, f. 1) das Schöllkraut (chelidonium majus), C.; — 2) pl. cingole ( zaničlj. o nogah), die Häcksen, C.
  17. cínjenje, n. die Glasur, V.-Cig.
  18. 1. cı̑nk, m. 1) das Fettauge: oljnati cinki plavajo po vodi, Vrt.; cinke poloviti z juhe, Str.; — 2) der graue Star (im Auge), Cig., C., Žnid.; mreno ali cink iz punčice sneti, Slom.; — prim. kor.-nem. in bav. zinken, Fettauge.
  19. cinkárnica, f. die Zinkhütte, Cig.
  20. cı̑nkast, adj. 1) voll Fettaugen: cinkasta juha, Z.; — 2) mit dem grauen Star behaftet, Dict., C., Dol.; ali si cinkast, da ne vidiš? Dol.
  21. cínkati, cı̑nkam, vb. impf. 1) klingen, klingeln, ogr.- M., C.; — 2) z roke zbijati denar (neka igra), Notr.
  22. cı̑nklja, f. der Gartenammer (emberiza hortulana), Z.
  23. cinkòt, -óta, m. das Geklingel: c. kraguljcev, Vrt.; das Geklirre, Zora.
  24. cinǫ́brast, adj. zinnoberhältig: cinobrasta ruda, das Zinnobererz, Cig.
  25. cinoprȃłnica, f. die Zinnwäsche, Cig.
  26. cintor, m. = pokopaliče, ogr.- C.; — iz lat. coemeterium.
  27. 1. cìp, cípa, m. 1) der Pulsschlag, Mur., Cig.; der Pendelschlag, M.; — 2) = strnad, C.
  28. 2. cìp, cípa, m. der Zipf, Jan., C., Rož.- Kres; — iz nem.
  29. cípa, f. 1) der Pieper (anthus), Jan., Frey. (F.); pos. der Wiesenpieper, die Zipplerche (a. pratensis), Ljub.; — 2) = cifa 2), Ljub.
  30. cı̑par, -rja, m. der Pieperfänger, Z., Ljub.
  31. cípati, cı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) schlagen: žila ciplje, Z.; — 2) schwerfällig gehen: c. kakor konj, C.
  32. cı̑pčək, -čka, m. dem. cipec, das Gaumenzäpfchen, Cig., M.; — prim. 2. cip.
  33. cipę̑le, f. pl. "lahka ženska obutev", med Muro in Dravo- Zora V., 369.; — prim. madž. czipellö, srlat. zipellus, Mik. (Et.).
  34. cipelíš, m. der Schuh, Habd.; — prim. cipele.
  35. cípən, -pna, adj. Puls-: cipna žila, Mur.
  36. cı̑pər, -pra, m. das Weidenröslein (epilobium montanum), Glas.
  37. cı̑plja, f. die Pulsader, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., C.; c. bije, tolče, tripa, tepe, Cig.
  38. 1. cı̑pnica, f. = ciplja, Mur., Cig.
  39. 2. cı̑pnica, f. 1) die Hütte des Pieperfängers, Cig., M.; — 2) die Lockpfeife des Pieperfängers, M.
  40. cipomèr, -mę́ra, m. der Pulsmesser, Cig.
  41. cipǫ́te, f. pl. die Füße ( zaničlj.), die Häcksen, Z., C.; ima grobe cipote, C.
  42. ciprès, -ésa, m. = cipresa, Valj. (Rad).
  43. ciprę̑šina, f. = cipresa, Schönl.- Valj. (Rad).
  44. ciprǫ̑n, m. die Cyperntraube, M., Z., Vrtov. (Vin.); sivi, črni c., Z.
  45. cíproš, m. die Heiligenpflanze (santolina chamae-cyparissus), Ip.- Erj. (Rok.).
  46. cirı̑lski, adj. cyrillisch: rabilo je starim Slovencem dvoje pismo, glagolsko in cirilsko, Navr. (Kop. sp.).
  47. cisoīda, f. die Epheulinie, die Cissoide, Cig. (T.).
  48. cistercijȃn, m. ein Mönch des Cistercienserordens, Cig., Jan.
  49. cistercijȃnəc, -nca, m. = cistercijan, Jan.
  50. cistercijȃnka, f. die Cistercienserin, Cig., Jan.
  51. cı̑trar, -rja, m. 1) der Zithermacher, Cig.; — 2) der Zitherspieler, Cig., Jan., Jsvkr., Rog.
  52. cı̑trarica, f. die Zitherspielerin, Cig.
  53. citráš, m. der Zitherspieler, kajk.- Valj. (Rad).
  54. cı̑trati, -am, vb. impf. die Zither spielen.
  55. cı̑trice, f. pl. dem. citre; S sabo vzela citrice, Mile citre pisane, Npes.-K.
  56. citrōnar, -rja, m. der Citronenhändler, Cig.
  57. citrōnast, adj. citronenartig, Cig.; — citronengelb, Šol.
  58. citrōnka, f. neko jabolko, C.
  59. 1. cíza, f. 1) die Zitze, Kr.- Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Jan., M., Valj. (Rad).
  60. 2. cíza, f. zweirädriger Schubkarren (ohne Wagentruhe), Gor.; tudi pl. cize, Cig., Jan., Rib.- M.; — prim. lat. cisium, št.-nem. Zeiselwagen, Vest. I. 15.
  61. cízara, f. die Kichererbse (cicer arietinum), M., DZ.
  62. cízast, adj. zitzenförmig, Cig.
  63. 1. cízati, -zam, vb. impf. saugen (an der Mutterbrust), Cig., Jan., Štrek.; sesuljo cizati, zulpen, Cig.
  64. 2. cízati, cı̑zam, vb. impf. wiegen, c. se, sich wiegen, Z.; c. se, auf einem Wagen langsam daherfahren, C.
  65. cı̑zej, m. = cizek, Cig., Npes.-K.
  66. 1. cı̑zək, -zka, m. 1) die Zitze an der Mutterbrust, V.-Cig.; — die Kinderdutte, Jan.; — 2) neka vinska trta, Hal.; prim. cec, ses; — 3) der Piston beim Kapselgewehr, Lašče- Levst. (Rok.); — 4) saugendes Füllen, Jan., Št.
  67. 2. cı̑zək, -zka, m. der Zeisig, V.-Cig., Frey. (F.); — prim. čižek.
  68. cizẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sanft rauschend wehen: veter cizi, C.; — 2) sickern: vino cizi iz soda pri sklepih, jvzhŠt.; — prim. cuzeti.
  69. cizle, f. pl. = cize, Št.- Vest.; — prim. 2. ciza.
  70. cizljáti, -ȃm, vb. impf. = cizeti, Fr.- C.
  71. cízra, f. 1) = cizara, die Kichererbse, C.; — 2) = fižol, vzhŠt.
  72. cjáziti, -im, vb. impf., pogl. cijaziti.
  73. cjòk, -ǫ́ka, m. der Klumpen: c. železa, Cig.; der Block, DZ.; — prim. čok.
  74. cjǫ́kati, cjǫ̑kam, vb. impf. (das Erz) stufenweise abhauen, V.-Cig.
  75. clọ̀, adv., pogl. celo.
  76. cmakàn, -ána, m. der beim Essen schmatzt, Mik.
  77. cmȃkanje, n. das Schmatzen, Z.
  78. cmȃkati, -am, vb. impf. schmatzen, Z.; auf nassem Boden herumtreten, patscheln, Jan., C.; — prim. cmokati.
  79. cmáriti, -im, vb. impf. sengen: kožuhe c., DSv.; schmoren, raka pri ognji c., Cig., Erj. ( LjZv.); tako peči, da se smodi, BlKr.; berač začne c. mačka, Jurč.; drva se cmarijo na ognju, ako so mokra, Z.; — c. koga, = naganjati koga, C.; — prim. cvariti.
  80. cmážiti, -im, vb. impf. schmoren, braten, Raič ( Let.); — prim. češ. smažiti.
  81. cmę́htati se, -am se, vb. impf. schluchzend weinen, C.; — prim. cmihati se.
  82. cmę́la, f. die Winslerin, Jarn., Cig.
  83. cmę́liti, -im, vb. impf. winseln, weinen (o otrocih), ne na glas vreščati (o živalih), C.
  84. cmę́ndər, -dra, m. der gerne weint, der Quarrer, Cig.
  85. cmę̑ndra, f. 1) das Flennen: c. ga mine, ZgD.; — 2) die gerne weint, die Quarre, Cig.
  86. cmę̑ndrati se, -am se, vb. impf. plärren, flennen, quarren, Cig.
  87. cmę̑ndriti se, -im se, vb. impf. = cmendrati se, Cig.
  88. cmę́niti se, -im se, vb. impf. flennen, maulen, Mur.
  89. cmę̑r, m. die Buttermilch, vzhŠt.- C.; — prim. češ. cmer, cmar, = Buttermilch.
  90. cmę́ra, f. das Plärrmaul, der Flenner, Jan., M., C., Polj.
  91. cmę̑rda, f. der gerne flennt, der Quarrer, Cig.
  92. cmerdáč, m. der Raunzer, Cig.
  93. cmę́rdalọ, n. der Raunzer, der Winseler, Cig., BlKr.
  94. cmę́rdati se, -am se, vb. impf. flennen, raunzen, quarren, Cig., Kras.
  95. cmę́rditi se, -im se, vb. impf. = cmerdati se, BlKr.
  96. cmerẹ́ka, f., C., Danj. (Posv. p.); pogl. smreka.
  97. cmę́riti se, -im se, vb. impf. eine weinerliche Miene machen, M.; plärren, flennen, Jan., Polj.; pridigalo se ni, da bi se mogli poslušavci cmeriti, LjZv.
  98. cmę́rkəlj, -klja, m. weinerliches Kind, C.
  99. cmerúlja, f. die Winselerin, Cig.
  100. cmę̑škati, -am, vb. impf. winseln (o psih), C.

   34.801 34.901 35.001 35.101 35.201 35.301 35.401 35.501 35.601 35.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA