Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (3.501-3.600)

  1. vunánji, adj. der äußere.
  2. vunẹ̑, I. adv. draußen, M., C., Cv.; — II. praep c. gen. außerhalb, M., C.; v. hiše, C.
  3. vúnẹh, adv. = vune I., Kras.
  4. vunẹ́nji, adj. = vunanji, C.
  5. vùnər, conj. = vendar, Mur., Schönl.
  6. vunẹ́šnji, adj. = vunanji, Mik.
  7. vùni, adv. draußen, Mik., Dalm.
  8. vùnka, adv. = vunkaj, ogr.- C.
  9. vùnkaj, adv. = vun; (vunkaje, Trub.).
  10. vurati, m. pl. = vrati, die Ackerwende, BlKr.- Let.; — prim. vrat 4).
  11. vútelnik, m. ein kurzes Ackerbeet, das sich in ein anderes verliert, Mur.
  12. vȗverək, -rka, m., nam. 2. ugorek (vugorek): die Gurke, jvzhŠt.
  13. vuzȃmski, adj. = vuzemski, Navr. (Let.).
  14. vúzəm, -zma, m. 1) = velika noč, Mur., Mik., BlKr., vzhŠt.; (beseda menda pomenja toliko, kakor mesovzem, prim. mesopust, Navr. [Let.], Mik. [Et.]); — 2) rdeč majhen hrošček, ki po zimi pod snegom spi, Ščav.- Nov.
  15. vúzəmnica, f. 1) das Osterlied, Mur.; — 2) das Osterfreudenfeuer, C., vzhŠt.; vuzemnice kuriti, Vrt.
  16. vúzəmski, adj. = velikonočen, Mur., ogr.- C.
  17. vuzmę̑n, adj. = velikonočen, ogr.- C.
  18. vuzmę̑nica, f. 1) das Osterfeuer, vzhŠt.; — 2) pl. vuzmenice, nekako pecivo, C.
  19. vúzmer, adv. = zmerom, immer, ununterbrochen, Prip.- Mik.
  20. vuzmína, f. der Osterschmaus, C.
  21. vuzmı̑nəc, -nca, m. das Osterlamm, C.
  22. vúžgəc, -gca, m. = zavrelka, verdorbener Wein, C.
  23. vvajáłən, -łna, adj. Einführungs-: vvajȃłna postava, DZ.
  24. vvȃjanje, n. die Einführung, DZ.
  25. vvȃjati, -am, vb. impf. ad vvesti, einführen, nk.
  26. vvȃžati, -am, vb. impf. einführen, importieren, Cig., Jan., nk.
  27. vvȃžavəc, -vca, m. der Importeur, Cig., DZ.
  28. vvę̑dba, f. die Einführung, DZ.
  29. vvésti, -védem, vb. pf. = vpeljati, einführen, DZ., nk.
  30. vvę́sti, -vę́zem, vb. pf. hineinsticken: (na podgrinjalu) je bil vvezen grb, Jurč.
  31. vvı̑ntati, -am, vb. pf. einschrauben: podkavanje z vvintanimi ozobci, Herstellung des Schraubstollenbeschlages, DZ.
  32. vvòd, -vǫ́da, m. 1) = vpeljavanje otročnice, Cig., Jan.; — 2) die Einleitung, Mur., Cig., Jan., nk.
  33. vvǫ́dən, -dna, adj. Einleitungs-, nk.; vvǫ̑dna pesen, nk.; vvodni članek, der Leitartikel, nk.; vvodne poizvedbe, Vorerhebungen, DZ.
  34. vvǫ̑dnica, f. die Ouverture, Cig., Jan., Zora.
  35. vvòj, -vója, m. die Involution, Cig. (T.).
  36. vvòz, -vǫ́za, m. die Einfuhr, der Import von Waren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vvoz in izvoz, DZ.; prepovedan, odprt v., DZ.
  37. vvozarína, f. der Einfuhrzoll, DZ.
  38. vvǫ́zən, -zna, adj. Einfuhr-, Import-, Cig., Jan., Cig. (T.).
  39. vvozník, m. der Importeur, Cig., DZ.
  40. vvoznína, f. der Einfuhrzoll, Cig. (T.), DZ., nk.
  41. vvǫ̑žnja, f. die Einfuhr, Cig., DZ.
  42. vvȓstba, f. die Einreihung, Cig.
  43. vvȓstək, -tka, m. das Inserat, Cig. (T.).
  44. vvrstílọ, n. das Inserat, Jan., DZ.
  45. vvrstı̑təv, -tve, f. die Einreihung, die Einordnung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  46. vvrstíti, -ím, vb. pf. einreihen, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Pril.), nk.; — inserieren, Cig., Jan., Cig. (T.).
  47. vvrstnína, f. die Inseratgebür, Cig., Jan.
  48. vvŕščati, -am, vb. impf. ad vvrstiti; einreihen, nk.
  49. vvrščeváti, -ȗjem, vb. impf. = vvrščati, nk.
  50. vz-, I. praep. c. acc. an — hinauf, le kot ostanek v adverbijih, n. pr. vbreg ( nam. vz(breg)), navzgor (iz: na-vz-goro); — II. praef. 1) pomenja premikanje navzgor: empor-; vzdigniti, vzhajati, zrasti (vzrasti); — 2) začetek premikanja: steči (vzteči), zdirjati (vzdirjati) po cesti; — 3) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zbati se (vzbati se); — (navadno se začenjajo besede le s s, z ali v, ker se je polna oblika obrusila; novejši pisatelji pišejo v mnogih slučajih polno obliko).
  51. vzȃd, adv. nach rückwärts, M.
  52. vzȃdi, adv. hinten, rückwärts, jvzhŠt.
  53. vzaję́mən, -mna, adj. wechselseitig, gegenseitig, Cig., Jan., nk.; vzaję̑mni pojmi, Wechselbegriffe, Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
  54. vzaję́mnost, f. die Wechselseitigkeit, die Gegenseitigkeit, Cig., Jan., nk.; — prim. vzajemen.
  55. vzaję̑mstvọ, n. das Wechselverhältnis, Cig. (T.); — prim. vzajemen.
  56. vzajmílọ, n. der Lehnsatz ( math.), Cig. (T.); — prim. vzajmiti.
  57. vzájmiti, -im, vb. pf. entlehnen ( math.), Cig. (T.); = hs.
  58. vzájti, vzájdem, vb. pf. = vziti, Jan. (H.).
  59. vzámən, -mna, adj. = vuzemski: vzamna nedelja, Dutovlje (Kras)- Navr. (Let.).
  60. vzȃre, f. pl. die Ackerwende, Gor.- Erj. (Torb.).
  61. vzbáti se, vzbojím se, vb. pf. = zbati se, C., Z., nk.
  62. vzbẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. = zbegniti; von einem Vertrag, Handel abstehen, C.
  63. vzbíbati, -am, vb. pf. vzbiban, flutbewegt, wogend: vzbibano morje, Cig., SlN.
  64. vzbobnẹ́ti, -ím, vb. pf. anschwellen, auflaufen: grah je vzbobnel, rekše, od mokrote se je napel in potem nekako zatohnel, da uže ni dober v jed, Lašče- Erj. (Torb.).
  65. vzbóčiti se, -bǫ́čim se, vb. pf. convex werden, Zv.; roženica se vzboči, Žnid.
  66. vzbǫ̑čki, adv. nach der Seite liegend, C.
  67. vzbókəł, -kla, adj. gekrümmt, convex, Žnid.
  68. vzbókniti se, -bǫ̑knem se, vb. pf. = vzbočiti se; vzboknjen, convex, Levst. (Cest.).
  69. vzbolẹ́ti, -ím, vb. pf. = zboleti, erkranken, nk.
  70. vzbŕdica, f. die Steigung, Cig. (T.); — hs.
  71. vzbrídniti, -brı̑dnem, vb. pf. bitter werden, ogr.- C.
  72. vzbȗd, m. die Erweckung, Cig.
  73. vzbȗda, f. die Erweckung, Jan. (H.); die Erregung, Cig.; ( phys.), Cig. (T.).
  74. vzbúdən, -dna, adj. erregbar, Jan. (H.).
  75. vzbudíti, -ím, vb. pf. = zbuditi, wecken, erwecken, Cig., Jan., nk.; v. se, erwachen, nk.
  76. vzbúdnost, f. die Erregbarkeit, Jan. (H.).
  77. vzbȗja, f. 1) das Erwecken, Cig.; — 2) das Erwachen, Cig.
  78. vzbújati, -am, vb. impf. ad vzbuditi; = zbujati, Cig., Jan., nk.
  79. vzbujénost, f. der Zustand des Wachseins, Jan. (H.); — der Erregungszustand ( phys.), Cig. (T.).
  80. vzbúnčiti, -bȗnčim, vb. pf. ein Ding von Blech oder einem andern dünnen Metall so schlagen, stoßen, dass darauf Ausbuchtungen entstehen, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bunka.
  81. vzbúniti, -im, vb. pf. aufregen, Jurč.; — hs.
  82. vzbúriti, -im, vb. pf. in Aufregung versetzen, nk.; v. misli, Let.
  83. vzbúrjati, -am, vb. impf. ad vzburiti, nk.
  84. vzbúrkati, -bȗrkam, vb. pf. aufregen, Cig.; morje v., Let.
  85. vzcvə̀sti, vzcvətèm, vb. pf. aufblühen, erblühen, Šol.
  86. vzčútiti se, -im se, vb. pf. (aus dem Schlafe, der Ohnmacht) zum Bewusstsein kommen, C.
  87. vzdajȃnje, n. dobro v., der Gruß, C., Trub.
  88. 1. vzdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad vzdati; grüßend entbieten, C.; s tem vam vzdajem ("izdajem") dobro noč, Krelj; v. komu pozdravljenje, jemanden grüßen, C.; = v. komu dobro: gremo doli, dobro vzdajat kraljevim otrokom, Dalm.
  89. 2. vzdȃjati, -am, vb. impf. ad vzdojiti; saugen, ogr.- C.
  90. vzdaljénost, f., Jan., Vrt., pogl. razdalja.
  91. vzdȃnje, n. dobro v., der Gruß, C., Trub.
  92. vzdȃrje, n. das Gegengeschenk, Levst. (Zb. sp.); — stsl.
  93. vzdáti, vzdám, vb. pf. grüßend entbieten, C.; v. dobro jutro, dober dan, C.; v. mir, Trub.; v. srečo, Dalm.; v. dobro, grüßen, Meg., Trub., Dalm.; nikomur dobrega ne vzdajte! grüßet niemanden! Trub.; — v. hvalo, danken, ogr.- C.
  94. vzdávati, -am, vb. impf. ad vzdati; v. hvalo, danken, C.
  95. vzdę̑gmati se, -am se, vb. pf. in Zank gerathen, C.
  96. vzdəhníti, -dáhnem, vb. pf. 1) = vzdihniti, aufseufzen, Dict., nk.; — 2) = dehniti 3), anbrüchig, muffig werden, C.
  97. vzdẹ́lọ, n. = zdelo, die Beschreiung, die Verhexung, C.
  98. vzdẹ́ti, vzdẹ̑m, vzdẹ́nem, vb. pf. = 3. zdeti: v. komu ime, jemandem einen Namen geben, beilegen, Levst. ( LjZv.); v. komu priimek, jemandem einen Spottnamen geben, Lašče- Erj. (Torb.).
  99. vzdẹ̀v, -dẹ́va, m. der Vulgo-Name, der Spottname: piše se Kovač, a Smolec mu rekajo na vzdev, Logatec- Erj. (Torb.).
  100. vzdẹ́vati, -am, vb. impf. ad vzdeti, Svet. (Rok.).

   3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA