Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (34.801-34.900)

  1. bȗnkanje, n. 1) das Puffen, das Stoßen, Jarn., Cig., Jan.; — 2) das Spielen auf der Bassgeige, Jarn.
  2. bȗnkarica, f. ein stark bauchiges größeres Weinfass (circa 20 Eimer haltend), C., Z.; deset bunkaric vina je šlo iz Vidma v Gorico, Vod. (Izb. sp.).
  3. bȗnkast, adj. knollig, knotig, knorrig, Cig.
  4. bȗnkati, -am, vb. impf. 1) schlagen ( z. B. mit der geballten Faust), puffen, klopfen, Jarn., Cig., Jan.; na vrata b., Št.; začela je b. pivce, LjZv.; — 2) die Bassgeige spielen, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 3) b. se, bauchig werden, C.
  5. búnkniti, bȗnknem, vb. pf. 1) mit geballter Faust einen Schlag versetzen, puffen, stoßen, M.; — 2) platzend fallen ( z. B. ins Wasser), C.
  6. búra, f. jedro, jedrce (orehovo, lešnikovo i. dr.), Bolc- Erj. (Torb.); — prim. 1. buriti.
  7. buráza, f., Cig., Tuš. (B.); pogl. boraga.
  8. bȗrək, -rka, m. die Wasserblase, C., Savinska dol.
  9. búrən, -rna, adj. stürmisch, aufgeregt, Jan., Cig. (T.), nk.; burno vreme, burna seja, nk.
  10. burēta, f. steklena posoda za odmerjanje tekočin, die Bürette ( chem.), Cig. (T.).
  11. bȗrež, m. der gerne Händel anfängt, C.
  12. burgȗndec, -dca, m. die Burgundertraube, Z.
  13. bȗrhati, -am, vb. impf. stürmen: vreme je burhalo, Št.
  14. 1. búrica, f. geschälte Kastanie, Soška dol.- Erj. (Torb.), C.; prim. bura.
  15. 2. búrica, der Schmalzkübel, Ravn.- Cig.; majhna kablica s kratkima uhoma in pokrovcem, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — lesena posoda, v katerej se hrani maslo, Žabče (v Istri)- Erj. (Torb.); — prim. hs. bure, das Fass.
  16. 1. búriti, -im, vb. impf. = lupiti, Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. bužiti.
  17. 2. búriti, -im, vb. impf. 1) stürmen, toben, Jan.; voda je siloma burila v podrto ladjo, Bes.; slepa strast buri in kuri po človeku, SlN.; — 2) b. se, stürmen (o vremenu): ves dan se buri, Št.; — in Aufruhr sein, revoltieren, Jan., C.; — sich drängen, Štrek.; ungestüm sein, tumultuieren, Jan., C.
  18. búrja, * f. 1) der Nordostwind; ogrska b., Trub.; v burjo govoriti, in den Wind reden, Nov.; — 2) ungestümer Mensch, Cig.; — 3) govedje ime, Erj. (Torb.).
  19. búrjast, adj. stürmisch: burjasto morje, C.; — ungestüm, Cig.
  20. 1. bȗrka, f. der Sturm, stürmisches Wetter, Mur., Jan., C., Danj.- Mik.
  21. búrkanje, n. 1) das Brodeln, Mur.; — 2) stürmische Erregung: das Aufwallen des Meeres, Cig.; b. morskega šuma, kajk.- Valj. (Rad).
  22. bȗrkast, adj. possenhaft, schnakisch, V.-Cig. (T.).
  23. 1. búrkati, bȗrkam, vb. impf. 1) mit Blasen aufwallen, brodeln, sprudeln, Mur., Št.; — 2) aufwallen machen, erregen: vodo b., Cig.; — beunruhigen: naj te ne burkajo tuje misli, kajk.- Valj. (Rad); — b. se, aufgeregt, unruhig sein (o morju), Cig., Jan.; (o človeku), C.; naj se ne burka srce vaše, kajk.- Valj. (Rad); — prim. buriti.
  24. 2. bȗrkati, -am, vb. impf. = burke uganjati, Cig., M.
  25. búrkəlj, -klja, m. die Wasserblase, Z.; — prim. burek.
  26. bȗrkəljc, -kəljca, m. dem. burkelj, die Wasserblase, Kres.
  27. bȗrkež, m. der Possenreißer, der Spaßmacher, Cig., Jan., C.
  28. bȗrkla, ** f. 1) die Ofengabel, Mur., Jan.; nav. pl. burkle; z burklami koga iz kuhinje pognati; — ungeschickter Mensch: burkla ti burklasta! Kr.; — 2) pletenica od srobota v ribjo lov, Koborid- Erj. (Torb.); = vrša, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — prim. lat. furcula, furca, Gabel.
  29. bȗrklast, adj. ungeschickt, M., Kr.
  30. burkláti, -ȃm, vb. impf. ungeschickt umhergehen oder sich benehmen, Kr.
  31. bȗrklež, m. ungeschickter Mensch, M., Valj. (Rad), Kr.
  32. burkljáti, -ȃm, vb. impf. brodeln: voda burklja iz kake posode, Z.; burkljajoča apnenica, SlN.; — prim. 1. burkati.
  33. bȗrnica, f. der Fregattenvogel (tachypetes), Erj. (Ž.).
  34. bȗrnič, m. die Fensterhaspe, Cig.
  35. bȗrničək, -čka, m. dem. burnič, Cig.
  36. bȗrnik, m. 1) die Haspe bei Thüren und Fensterladen, in welche der Riegel geschoben wird, V.-Cig., C., Rib.; — 2) der Kloben, die Schere bei einer Wage, das Wagegericht, V.-Cig.
  37. búrnost, f. der Ungestüm, Cig. (T.), nk.
  38. búsija, f. der Hinterhalt, Dict.; Jerobeam je storil busijo, da bi od zadaj nad nje prišel, Dalm.; — iz tur. pusu, Mik. (Et.).
  39. bȗsk, interj. plump! C.
  40. búskniti, bȗsknem, vb. pf. mit Geräusch fallen, plumpen: na koga b., jemanden anfallen, C.
  41. búsniti, bȗsnem, vb. pf. = buskniti, C.
  42. busōla, f. neka priprava z magnetno iglo, die Boussole: tangentna b., die Tangentenboussole ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.
  43. búša, f. eine Art kleiner Kühe; hrvatske buše; — hs.
  44. bȗšati, -am, vb. impf. küssen, C.; Ljub' materi roko buša, Vod. (Pes.); — iz nem.; prim. bav. bussen.
  45. búšina, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  46. búšiti, bȗšim, vb. pf. 1) mit Gewalt anstoßen, anfahren: z glavo v zid bušiti, BlKr., Št.; v hišo b., ins Haus stürzen, Z.; — 2) b. koga, derb stoßen, Št.; mit Gewalt werfen: hlapci zver z nosilnic bušijo, Glas.; — prim. buhniti.
  47. bȗška, f. die Geschwulst infolge einer Contusion, Z., Bes.; tako me je udaril, da mi je buška stekla, Valj. (Rad); lasna buška, die Haarpapille, Erj. (Som.); — prim. 2. buhniti.
  48. bȗškast, adj. voll Contusionen: tako ga je otepel, da je cel teden buškasto glavo nosil, Glas.
  49. bȗškati, -am, vb. impf. stoßen, ZgD.; — b. se, sich stoßen: kozla se buškata, Bes.
  50. búškniti, bȗšknem, vb. pf. (stark) anklopfen, Jan.
  51. bȗt, ** m. = bət (?): Igra mu pušken trd obles, Zadeva mu nje but, Vod. (Pes.).
  52. búta, f. großköpfiger Mensch, M.; — stumpfsinnige Person, C., Levst. (Rok.); — prim. butast.
  53. butàn, -ána, m. neka psovka, Št.- Pjk. (Črt.).
  54. bútanje, n. das Anschlagen, das Stoßen; butanje valov, die Brandung, Cig. (T.).
  55. bútara, f. ein Bündel (Reiser, Ruthen, Stöcke u. dgl.); der Palmbusch, Cig.; — die Faschine, Cig.; — butara kolja = 50 kolov, jvzhŠt.; — die Bürde, die Last, Mur., Cig., Jan.; sodniška b., Jurč.
  56. bútarnik, m. 1) großer Rückenkorb, Gor.- M.; — 2) motvoz, s katerim se zvezuje butara, Polj.
  57. bútast, adj. 1) stumpf: b. nos, Zora, Pjk. (Črt.); — plattköpfig: Jan.; abgeplattet: zemlja je na dveh koncih butasta, Vod. (Izb. sp.); — 2) dumm, tölpelhaft, Mur., Cig., Jan., Št.; — prim. nem.: butt = stumpf, dumm.
  58. bútati, bȗtam, vb. impf. stoßen; z glavo v steno b.; ob kaj b., Cig.; — nadlog jezero S togotnimi valmi na stene buta, Preš.; — njega glavo s trnjem kronano so butali ino tepli, Jsvkr.
  59. bȗtəc, -tca, m. 1) das Gewicht der Wanduhr, Cig.; prstov b., die Fingerspitze, V.-Cig.; — 2) eine Art Aepfel, C.; — 3) der Großkopf, Cig., Jan., M.; — 4) der Kaulkopf (mlada žaba), Lašče- Levst. (Rok.); — 5) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.
  60. bȗtej, m. der Wiedehopf, Guts., Mur., C.; — prim. 2. bud.
  61. bútəlj, -tlja, ( nav. -təljna), m. 1) eine Art Pflaume, C.; — 2) eine Art dicker Apfel, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 3) der Dickkopf, Jan.; — 4) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.
  62. butēlja, f. vinska steklenica, die Bouteille.
  63. butíca, f. = bətica, Dict., Trub., Cig., Preš., Levst. (Zb. sp.).
  64. bȗtič, m. der Schafbock, C.
  65. bútiti, bȗtim, vb. pf. 1) stark anstoßen; v steno b.; na tla b., wuchtig fallen; stürzen: med sovražnike b., Jan.; butilo mu je v glavo, plötzlich fiel es ihm ein, LjZv.; — 2) unsanft stoßen oder werfen: na tla butiti koga.
  66. bútniti, bȗtnem, vb. pf. = butiti.
  67. butolę̑nka, m. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  68. bútora, f. = butara, Meg., Trub., Krelj.
  69. buzakljȗna, interj. = buzarona! sapperment! LjZv.
  70. buzakljȗnski, adj. (lepše rečeno, nam. buzaronski), Jan., Preš.
  71. buzarǫ̑nski, adj. sakrisch: b. bič! Luderpeitsche! Zora.
  72. buzdahȃn, m. = buzdovan, Krelj, (buzhihan, Dict.).
  73. búža, f. 1) ein kleines Thierchen oder Ding, C.; — 2) der Kretin, Savinska dol.
  74. búžəlj, -žlja, m. neko jabolko, C.
  75. bužgáti, -ȃm, vb. impf. schälen: b. fižol, turščico, orehe, (bəžgati) Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. bužiti.
  76. bȗžika, f. das Gänschen, C.; — prim. buža.
  77. bužína, f. = lupina, Tolm., Plužna- Erj. (Torb.); — prim. it. buccia, buccio, die Schale der Früchte, Erj. (Torb.).
  78. búžiti, -im, vb. impf. = lupiti, ružiti, Plužna- Erj. (Torb.); — prim. bužina.
  79. bȗžkati, -am, vb. impf. = bužiti, bužgati: koruzo b., Naklo ( Gor.).
  80. bȗžnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  81. bzíkalica, f. die Spritze, Cig., C.
  82. bzíkanica, f. die Spritzbüchse, die Spritze, Mur., ogr.- Valj. (Rad).
  83. 1. bzíkati, -kam, -čem, vb. impf. eine Flüssigkeit durch eine kleine Oeffnung mit Gewalt pressen, spritzen, Mur., SlGor.
  84. 2. bzíkati, -kam, -čem, vb. impf. biesen (o goveji živini): živina bziče, Mik., Valj. (Rad); — prim. bezgati, bezljati.
  85. bzı̑klja, f. die Spritze, C.
  86. bzíkniti, bzı̑knem, vb. pf. spritzen, Mur., Mik.
  87. cábati, -am, vb. impf. ausschlagen, Cig.; — prim. becati.
  88. cábniti, cȃbnem, vb. pf. ausschlagen, Cig., C.; — prim. cebniti.
  89. cáca, f. der Kleister, die Pappe, Guts., Št.- Valj. (Rad).
  90. cácati, -am, vb. impf. 1) kleistern, schmieren, Guts., Mur.; — 2) verzärteln: svoje telo c., ogr.- C.
  91. cácniti, cȃcnem, vb. pf. schmeißen, werfen, Guts.
  92. cȃdra, f. rdeča volnena krpa na komatu, Gor.- SlN.; — prim. candra.
  93. cȃf, m. der Gerichtsdiener, der Scherge, Pohl., Mik. (Et.); der Ueberreiter, C.; — prim. it. zaffo, der Häscher.
  94. 1. cafáti, -ȃm, vb. impf. = kapati, Fr.- C.
  95. 2. cȃfati, -am, vb. impf. = cavfati, C.
  96. cafedráti, -ȃm, vb. impf., pogl. cefedrati.
  97. cafljáti, -ȃm, vb. impf. = kapljati, C.; — prim. 1. cafati.
  98. 1. cáfniti, cȃfnem, vb. pf. = kaniti, C.
  99. 2. cáfniti, cȃfnem, vb. pf. = cavfniti, zurücktreten: konj, junec cafne, C.
  100. cafodráti, -ȃm, vb. impf. hitro hoditi, da cape lete od človeka, C.; — prim. cefedrati.

   34.301 34.401 34.501 34.601 34.701 34.801 34.901 35.001 35.101 35.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA