Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (34.701-34.800)

  1. 2. bùč, m. 1) das Fass, Štrek.; — 2) ein Feldbrunnen mit einem hölzernen Kasten eingefasst; šterne, buči, Vod. (Izb. sp.); — prim. bəč, boč.
  2. búča, * m. 1) der Kürbis (cucurbita pepo); buče saditi; buče svinjam dajati *; — 2) der Flaschenkürbis; — ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche, Z.; der Weinheber, Št., Cig.; ein Schöpfgefäß, Notr., C.; — 3) ein bauchiges Gefäß: ein bauchiger Krug, C., Št.; — die Destillierflasche, Cig.; Heronova b., der Heronsball, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = pol bokala, polič, Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Schädel = glava ( zaničlj.); dobiti po buči; prazna buča, leeres Gehirn; — 5) die Beule, die Anschwellung, ogr.- Valj. (Rad).
  3. búčast, adj. kürbisartig; bauchig: bučasta posoda, C.; — flaschenartig, Cig.; bučasta hruška, die Kegelbirne, Cig.
  4. búčati, -ím, vb. impf. dumpf tönen, brausen, sausen, tosen; morje buči; grom buči; trobenta buči, Ravn.; zvon buči, C.; še zdaj mi buči po glavi, M.; — brüllen: vol buči, Cig., C.
  5. 1. bȗčək, -čka, m. neka vinska posoda, Ip.; — prim. 2. buč.
  6. 2. bȗčək, -čka, m. ein alberner Kerl, Cig.; — prim. buča.
  7. 2. búčən, -čna, adj. laut lärmend: društvo postaja bučno, Zv.
  8. búčica, f. dem. buča; — makove bučice, Mohnköpfe, Z.; — der Leinwandknopf, Jan., C., vzhŠt.
  9. búčiti, -im, vb. impf. in Aufruhr bringen, Habd., C.
  10. bȗčka, f. dem. buča; 1) kleiner Kürbis; — 2) das Krüglein, C.; — 3) ovčje ime, Erj. (Torb.).
  11. bȗčman, m. der Dickkopf, Jan.
  12. bȗčnica, f. 1) der Kürbiskern, der Kürbissame, C., Kres; — 2) bučnice, Kürbsen (cucurbitaceae), Tuš. (R.); — 3) der Kürbiskuchen, Valj. (Rad); — 4) die Kürbisflasche, Cig.; — 5) die Flaschenbirne, Cig., C.; — 6) der Günsel (ajuga), Cig., Medv. (Rok.).
  13. bȗčnik, m. kriechender Günsel (ajuga reptans), Tuš. (Št. l. č.).
  14. bučníka, f. der Kürbiskern, C.
  15. 1. bȗd, m. die Aufmunterung: bud predramlja, ogr.- Valj. (Rad).
  16. 2. bùd, búda, m. der Wiedehopf, V.-Cig., C., Gor.- Mik.; — prim. vdeb.
  17. budálast, adj. dumm, unsinnig, Cig., Jan.; — prim. budalo.
  18. budalȃščina, f. die Dummheit, der Unsinn, Jan., Nov.; — hs.
  19. budáliti, -im, vb. impf. thöricht handeln, sprechen, Cig.; grdo bi bilo, da budali tako silen in dičen junak, LjZv.
  20. 1. búdalọ, n. der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Met.; tudi budálọ; — prim. hs. budalo ( vok. od budala); iz tur. budala, Mik. (Et.).
  21. 2. bȗdalọ, n. der Pfuscher (kdor le buda in nič ne opravi), C.; — prim. bodalo 2).
  22. budálost, f. die Dummheit, nk.; v svoji budalosti, Zv.
  23. bȗdati, -am, vb. impf. stümpern, V.-Cig., C.; pogl. bodati.
  24. búdəlj, -dlja, n. = budla, die Fülle des Bratens, Valj. (Rad); — prim. budla, budlati.
  25. búdən, -dna, adj. wach, wachsam, Guts., Mur., Cig., Cig. (T.); — lebhaft, heiter, Jan.; buden glas, heitere Stimme, C.; svoje budno kolo pleše, Zv.
  26. budíłən, -łna, adj. weckend, aufmunternd, Cig., Jan., nk.
  27. budı̑łnik, m. der Wecker an der Uhr, Mur., Cig., Jan.
  28. budílọ, n. 1) das Weckwerk, der Wecker, Cig. (T.); — 2) der Erreger: budilo zvoka, der Schallerreger, Cig. (T.); — 3) das Aneiferungsmittel, C.
  29. búdina, f. neko jabolko, Šebrelje na Goriškem- Erj. (Torb.).
  30. budíšče, n. der Erregungspunkt ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  31. budı̑telj, m. der Erwecker, der Aneiferer, Jan., nk.
  32. budíti, -ím, vb. impf. wecken; b. iz spanja; gospodar hlapce in dekle budi; — b. se, aufzuwachen pflegen; nič se ne budim po noči; že se budijo, sie sind schon im Aufwachen begriffen; — auferwecken: od mrtvih b.; — aufmuntern; b. koga k čemu; Zvonovi zvonite, Na delo budite! Pot.
  33. bȗdla, f. 1) = nadev, die Bratenfülle, Vod. (Izb. sp.); — 2) eine Art Speckknödel ("cmoki od turščične moke se slanino"), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.); — koruzno testo s cibebami v podobi jajca, Goriš.
  34. budláti, -ȃm, vb. füllen ( z. B. Braten, Würste) Jan., Vod. (Izb. sp.).
  35. budníca, f. 1) die Reveille, Cig., Jan., SlN.; — 2) das Aufmunterungslied, Zora.
  36. budník, m. der Aufwecker, Cig.; der Aufmunterer, nk.; der Erreger ( phys.), Cig. (T.).
  37. búdnost, f. die Wachsamkeit, Mur., Cig.; die Munterkeit, Cig., Jan.
  38. bȗdra, f. = morski praščiček, das Hausschweinchen, das Meerschweinchen (cavia cobaya), C., Poh.
  39. budrák, m. das Männchen vom Meerschweinchen, C., Poh.
  40. bȗh, interj. Nachahmung eines dem Worte ähnlichen Schalles, Cig.; buh v pekel! SlN.
  41. 1. bȗh, m. 1) ein gewisser, dem Worte ähnlicher Schall, Cig.; — 2) etwas jäh Hervorbrechendes: der Feuerwolf (das aus dem Ofen zeitweise hervorbrechende Feuer), Cig.; — 3) der Stoß, C.; (iz propada) se je slišal zamolkel buh, Let.
  42. 2. bȗh, ** m. die Anschwellung, Cig.
  43. búhanje, n. das Puffen, das Stoßen; zaslišalo se je močno buhanje v hišna vrata, Zv.
  44. búhati, bȗham, -šem, vb. impf. puffen, stoßen; burja, veter buha; gorkota buha v sobo, Nov.; plamen buha kvišku, schlägt, lodert empor, C.; morje buha, das Meer brandet, C., Z.; na dveri buhati, stark pochen, C.; z glavo buhati v zid, Št.; schlagen: ženo z macljem buše, Npes.-Vraz; kozli se buhajo, stoßen sich mit den Hörnern, Cig.; b. se, sich im Gedränge stoßen, Dol.
  45. bȗhljaj, m. der Puff, C.
  46. 1. búhniti, bȗhnem, vb. pf. 1) hervorbrechen; plamen je kvišku buhnil, Cig., Jan.; buhnila je kri iz njega, BlKr.; v hišo b., ins Haus platzen, plumpen, Cig.; nad koga b., jemanden plötzlich anfallen, C.; — 2) b. koga, jemandem einen Stoß versetzen, Št.
  47. 2. búhniti, bȗhnem, vb. pf. anschwellen, sich aufblähen, Jarn., Cig., C., Mik. (Et.).
  48. búhor, -orja, m. die Wasserblase, Jan.; (puhor, Guts.).
  49. búhorəc, -rca, m. dem. = buhor, Jan.
  50. bȗhta, f. ein Weib mit aufgedunsenem Gesichte, C.
  51. buhtáti, -ȃm, vb. impf. hervorbrechen: plamen buhta, lodert, C.
  52. buhtáti se, -ȃm se, vb. impf. schwellen, C.
  53. buhtè, -ę́ta, m. der Brausekopf, Cig.
  54. 1. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. lodern (o ognju) C.; — pren. pričele so ljudske preselbe močno buhteti, Zv.; v njem buhti neka škodljiva ljubezen po novotarstvu, ZgD.
  55. 2. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. aufgedunsen werden, C.
  56. bȗhtiti, -im, vb. pf. gäh losstürzen, Mur., Jan.
  57. bȗj, m. die Boje: sidreni buj, die Ankerboje, DZ.
  58. bújən, -jna, adj. üppig, Cig., Jan., C., nk.; bujno rasti; bujna fantazija, nk.; — rus.
  59. bujíca, f. 1) der Gießbach, der Wildbach, Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.; bújica, Navr. (Let.); — 2) der Abzugsgraben, C.; bujice, Furchen in der Straße (= prekopi), Levst. (Cest.).
  60. bujnokrásən, -sna, adj. üppig schön, Cig. (T.).
  61. bújnost, f. die Ueppigkeit, Cig., Jan., nk.; — prim. bujen.
  62. bȗk, m. die Brunft der Schweine, Mur., Cig., Jan., Mik.
  63. bȗka, f. der Tumult, Cig., C., kajk.- Valj. (Rad).
  64. bukáč, m. die Rohrdommel (ardea stellaris), Jan., Erj. (Ž.).
  65. búkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) = mukati, Rez.- Baud., Plužna- Erj. (Torb.); — 2) grunzen, Gor.
  66. bȗkati se, -kam, -čem se, vb. impf. 1) brunften (o svinjah); svinje se bukajo, bučejo; — 2) b. se = kujati se, Jan.; dans se ti buče = delo ti ne gre uspešno od rok, Gor.
  67. búkniti, bȗknem, vb. pf. losbrechen: plamen bukne, die Flamme lodert auf, C., Zora; einfallen: b. v deželo, Dalm.; losstürzen: b. nad koga, C., Dalm.; ausbrechen: Vezuv je buknil, Erj. (Min.).
  68. búknjenje, n. der Ausbruch ( z. B. eines Vulkans), Cig. (T.); — b. nad sovražnika, ein Ausfall, Dict.
  69. 1. búla, f. die sich von innen mit wässerichter Materie füllende Beule; vodenična b., der Wasserkropf (živinska bolezen), Cig.; snetjava b., die Brandbeule, Cig.; — iz nem.; prim. stvn. bulla, Blatter, Mik. (Et.).
  70. 2. búla, f. das Füllsel, die Fülle, Guts., Mur.; "kar se klade v testo, da bode od njega potica ali gubanica", Goriška ok.- Erj. (Torb.); die Wurstfülle, Jan., Rož.- Kres; — iz nem.; prim. bulati.
  71. búlanki, m. pl. gefüllte Nudeln, Guts.
  72. búlast, adj. beulig, Cig.
  73. búlati, -am, vb. impf. füllen ( z. B. Würste, Braten), Guts., Jan.; z bulo polniti potice, gubanice, Soška dol., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — iz nem. füllen; prim. fulati, SlGor.
  74. bȗləc, *** -lca, m. der Ochs: bulec buli, Z.; — prim. 1. buliti.
  75. bulída, f. die Waldrebe (clematis vitalba), Ben.- Erj. (Torb.).
  76. 1. búliti, -im, vb. impf. muhen: živina buli, Z., GBrda, Ip.- Erj. (Torb.), SlGor.; brüllen, Štrek.; brummen, greinen, C.; — prim. nem. büllen, = muhen, švic. bullen = brummen, brüllen, Levst. (Rok.).
  77. 2. búliti, ** -im, vb. impf. schwellen, Cig.; — kupla buli, Let.; — = b. se: šotor se buli sredi doline, Nov.; — prim. 1. bula; prim. tudi hs. buljiti oči, die Augen herausrecken.
  78. bȗlko, m. neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.).
  79. bȗlnica, f. neka trava za bule, C.
  80. bȗlnik, m. 1) = bulnica, C.; — 2) der Stechapfel, C.
  81. bulnják, m. divji b., der Stechapfel (datura stramonium), Z.
  82. bȗmati, -am, vb. impf. trinken (v otročjem govoru), M., Št.; — prim. bumbati.
  83. bȗmba, f. das Getränk (po otročje), C.
  84. 1. bȗmbati, -am, vb. impf. = bumati, Goriš.- Erj. (Torb.); — prim. it. bombare, trinken.
  85. 2. bȗmbati, -am, vb. impf., C.; pogl. bombati.
  86. bȗmbək, -bka, m., Glas.; pogl. bombek.
  87. bumbljáti, -ȃm, vb. impf. = bučati: sršen bumblja ali buči, C.
  88. bȗmbreg, m., vzhŠt.- C.; bumbrek, Habd.- Mik.; pogl. bubreg.
  89. bȗmcati, -am, vb. impf. = bumati, bumbati, C.
  90. bȗmčkati, -am, vb. impf. = bumati, bumbati, Goriš.- Erj. (Torb.), Št.
  91. búncəlj, -clja, m. die Nocke (eine Mehlspeise), V.-Cig., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. wutzel = Wülstchen, Röllchen. (?)
  92. bȗnčica, f. dem. bunka; das Knöllchen, C.; die Knospe, Jan., Vest.
  93. bȗnčiti se, * -im se, vb. impf. convex werden, M.
  94. bȗnda, f. schwerer Ueberrock oder Mantel, M., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; der Pelzmantel, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž.
  95. bȗndaš, m. ovčarski pes, ogr.- Valj. (Rad).
  96. búnja, f. 1) ein dicker Klumpen aus weichem Stoff, Z.; — der Knollen, V.-Cig.; — 2) ein bausbäckiges Weib, Cig.
  97. búnjast, adj. aufgedunsen, V.-Cig.; bunjast človek, ein bausbäckiger, dicker und fetter Mensch, Cig., C.
  98. bȗnjəc, -njca, m. = bunjast človek, C.
  99. bȗnk, interj. patsch! Cig., C.; — tudi: subst. m. der Schall eines fallenden Körpers, Cig.
  100. bȗnka, f. 1) der Schlag, der Stoß, der Puff, Cig., Levst. (Rok.); — 2) die Geschwulst, die Beule infolge einer Contusion; debela b. mu je stekla na čelu, LjZv.; — irgend eine knotenartige Verdickung, z. B. der Knorren am Holze, Cig., Valj. (Rad); — 3) neka hruška, Krško, Sv. Jakob ob Savi- Erj. (Torb.); die Faustbirn, Cig.; — 4) pl. bunke, die Bassgeige, Zilj.- Jarn. (Rok.).

   34.201 34.301 34.401 34.501 34.601 34.701 34.801 34.901 35.001 35.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA