Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (34.601-34.700)

  1. 1. brȗnda, f. 1) die Maultrommel, BlKr., Valj. (Rad); — 2) = volk (Schnurre), Cig., C.
  2. 2. brȗnda, f. dickes Frauenzimmer, Štrek.
  3. brundálọ, n. das Schnarrwerk, Cig.
  4. brundáš, m. der Maultrommelspieler, M.
  5. brȗndati, -am, vb. impf. na orodje gosti, ki brni, SlGor.; die Maultrommel schlagen, Cig., M., BlKr., Valj. (Rad).
  6. brunẹ́ti, -ím, vb. impf. bräunlich werden, reifen (o žitu); oves, silje bruni, vzhŠt.- C.; — prim. brun.
  7. brȗnkati, -kam, -čem, vb. impf. brummen: obad brunče, C.
  8. brunketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. tönen: struna brunkeče, C.
  9. brȗnọ, n. der Balken, starke Bohle; — nam. brvno.
  10. brȗs, m. 1) der Schleifstein; — 2) besede novega brusa, neuartige Wörter, Glas.
  11. brusáč, m. der Schleifer, Cig.
  12. brusár, -rja, m. 1) der Schleifsteinhändler, Cig.; — 2) der Schleifer, Mur., Cig., Jan.
  13. brusaríca, f. die Schleiferin, Mur.
  14. brusárnica, f. die Schleiferei, die Schleiferwerkstätte, Cig.
  15. brusárski, adj. Schleifer-, Mur.
  16. brȗsəc, -sca, m. der Schleifer, Jan.
  17. brȗsək, -ska, m. dem. brus: kleiner Schleifstein, Mur.; — = osla, Zora.
  18. brusę̑r, -rja, m. brusen kamenček, Dict.
  19. brusı̑łnica, f. die Schleiferwerkstätte, Cig.; — die Schleifmühle, Jan.
  20. brusílọ, n. der Schärfapparat, Cig.
  21. brusína, f. 1) koritce, v katerem teče okrogli brusni kamen, Gor.; — 2) das Schleifsel, Cig.
  22. 1. brúsiti, -im, vb. impf. 1) schleifen; nož, meč b.; abwetzen: črevlje b. (beim Gehen); pete b. za koga, für jemanden herumlaufen; piti zna in b. pete (= plesati), LjZv.; zobe si b. na kaj, sich auf etwas Rechnung machen, Cig., Št., ogr.- Valj. (Rad); = b. se: uže več dni se je brusil na pijačo, ki ga v svatovski dan čaka, Jurč.; jezik b., die Zunge wetzen; — 2) — schwätzen: voznikom in mesarjem brusim po vozniško in mesarsko, LjZv.; kaj zopet to brusiš? SlN.; — divji petelin brusi, balzt, SlN.; — b. kroglo, = kegljati, Svet. (Rok.).
  23. 2. brúsiti, -im, vb. impf. auswerfen, speien, Cig., Dol.; morje venkaje brusi blato, Krelj- Mik.
  24. 1. brusníca, f. 1) das Schleifsteingestell, Mur., Cig., C., Štrek., Št.; — 2) das Schleifwasser, Mur.
  25. 2. brusníca, * f. die Preiselbeere o. rothe Heidelbeere (vaccinium vitis idaea), Cig., Jan., Tuš. (R.) *; — rus., češ.
  26. brusník, m. 1) der Schleifer, Mur., Cig.; — 2) der Schleifstein, Cig., M., C.; — 3) die Grauwacke, rdeči b., rother Sandstein, Frey. (Rok.); — der Wetzschiefer, V.-Cig., Cig. (T.), Erj. (Min.).
  27. brusnína, f. das Schleifsel, V.-Cig.
  28. brusnják, m. der Schleifstein, Cig. (T.).
  29. brȗšnja, f. das Schleifen, Valj. (Rad).
  30. bruzdà, f., Dict., Dalm., Jap.; pogl. brzda.
  31. brȗzga, f. = brozga, der mit Koth vermischte, aufthauende Schnee auf den Straßen, C., Lašče- Erj. (Torb.).
  32. brȗzgalica, f. = bruzga, Krn- Erj. (Torb.), C.
  33. brȗzla, f. = bruzgalica, Erj. (Torb.).
  34. brȗzlica, f. = bruzgalica, Erj. (Torb.).
  35. br̀z, bŕza, adj. schnell, hurtig, Dict., Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; brzi konjiči, Z.
  36. brzamı̑n, m. = berzamin, ( it. marzemino), Štrek.
  37. bŕzda, f. 1) der Zaum; pos. železo v konjskem gobcu; — svoje meso v brzdah držati, im Zaume halten, Krelj; v brzdah imeti počutke, Ravn.; koga na brzdi imeti, einen kurz halten, Cig.; tudi: brzdà, ("bruzda"), Dict., Jap. (Prid.); pl. brzdè, Gor.; konjem brzde ("bruzde") v gobec devamo, Dalm.; — 2) die Bremse ( mech.), Jan.; — die Klemme, Jarn.
  38. 1. brzdáti, -ȃm, vb. impf. zäumen, den Zaum anlegen; Brzdajte konjičev štirnajst, Npes.-K.; konja pri repu b., = eine Sache verkehrt anfangen, Cig.; — im Zaume halten, zügeln, beherrschen: telo, želje, jezik b.
  39. 2. brzdáti, -ȃm, vb. impf., C.; pogl. brazdati.
  40. brzdı̑t, adj. stolz (von Pferden), Mur.; — prim. brdit, brdek.
  41. brzdnína, f. das Zaumgeld, Cig.
  42. brzdúlje, f. pl. verižice pri konjski brzdi, Dol.
  43. bȓzəc, -zca, m. der Laufkäfer: brzci (carabidae), Erj. (Ž.).
  44. bŕzək, -zka, adj. hurtig, Dict.; b. junak, Npes.- C.; — prim. brdek.
  45. bŕzəł, -zla, adj. morsch, faul, C.; — prim. brzneti.
  46. bŕzən, -zna, adj. hurtig, flink, frisch, Mur., Cig., C.; tudi: brzȃn, brznọ̑: Odpri, Alenčica, brzno! Npes.-K.; b. k delu, C.; b. konj, ein freudiges Pferd, Cig.; = 2) hübsch, wacker schön, C., Kor.; brzno dekle, C.; b. gospod, Ziljska dol.; brzno poje zvon, Mik.
  47. brzi, adv. bald, sogleich, Mur.
  48. brzíca, f. 1) die Stromschnelle, Jan., Cig. (T.), DZ.; b. reška, Jes.; — 2) der Wildbach, C.
  49. brzicemèr, -mę́ra, m. der Schwimmer (ein Instrument zum Messen der Geschwindigkeit des Stromstriches), Cig. (T.).
  50. brzína, f. die Schnelligkeit, die Geschwindigkeit, Valj. (Rad); b. obteka, vrtnje, pada, meta, širjenja, die Umlaufs-, Umdrehungs-, Fall-, Wurf-, Fortpflanzungsgeschwindigkeit, b. raste, pojemlje (pada), nimmt zu, nimmt ab, Cig. (T.); — hs.
  51. brzinomèr, -mę́ra, m. der Geschwindigkeitsmesser, Cig.
  52. bȓzla, f. die Ratsche, Bolc- Erj. (Torb.).
  53. brzláti, -ȃm, vb. impf. ratschen, Bolc- Erj. (Torb.).
  54. brzlína, f. = trohlina, der Moder, C.
  55. brzljȃd, f. = brzlina, C.
  56. brznẹ́ti, -ím, vb. impf. = prhneti, modern, faulen: les, truplo brzni, C.; ogelj brzni, verwandelt sich in Asche, C.
  57. brzníca, f. das Schnellschiff, Cig.
  58. brznọ̑st, f. die Hurtigkeit, die Fertigkeit, Cig., C.
  59. bŕzọ, adv. schnell, sogleich, Mur., Cig., nk.
  60. brzǫ̑ča, f. = brzost, kajk.- Valj. (Rad).
  61. brzojẹ̑zdəc, -zdəca, m. der Eilpostreiter, Cig.
  62. bȓzoma, adv. schnell, C.
  63. brzomèr, -mę́ra, m. = brzinomer, Cig. (T.).
  64. brzonòg, -nǫ́ga, schnellfüßig, Jan.; brzonoga srna, Zora.
  65. brzopìs, -ísa, m. die Schnellschrift, die Schnellschreibekunst, Cig., Jan.; die Stenographie, Cig. (T.).
  66. brzopı̑səc, -sca, m. der Schnellschreiber, Cig.
  67. brzopísən, -sna, adj. die Schnellschrift betreffend, stenographisch, M.
  68. brzoròk, -rǫ́ka, adj. behende, flink, Zora, Z.
  69. brzosǫ́dən, -dna, adj. vorlaut, Cig. (T.).
  70. brzọ̑st, f. die Schnelligkeit, die Raschheit, Cig., Jan., C.
  71. brzostrẹ́łən, -łna, adj. geschwindschützig, Jan.
  72. brzóta, f. = brzost, Cig., Jan.
  73. brzotálək, -lka, adj. leichtflüßig, Erj. (Min.).
  74. brzotẹ̀k, -tẹ́ka, m. 1) der Schnelläufer, der Courier, Jan., C.; — 2) brzoteki, die Laufvögel (cursores), Erj. (Z.); — 3) der Schnellauf, Telov.
  75. brzotẹ̀k, -tẹ́ka, adj. schnell laufend: gondola brzoteka, Zora.
  76. brzotìs, -tísa, m. = brzotisk, M.
  77. brzotísən, -sna, adj. Schnelldruck-, M.; brzotisni stroj, Zora.
  78. brzotı̑sk, * m. der Schnelldruck, nk.
  79. brzoústən, -tna, adj. vorlaut, Cig. (T.).
  80. br̀ž, adv. 1) eher (le v nekaterih izrazih): brž ko ne (bržkone), wahrscheinlich; brž ko brž, ehestens (je eher, je lieber), Cig., Jan., C.; — 2) (brez komparativnega pomena:) schnell, unverzüglich; brž pojdi po zdravnika! — brž ko, sobald: brž ko bode mogoče, sobald es möglich sein wird; — brž da (bržda), wahrscheinlich; brž da ni utegnil priti, jvzhŠt.; — brž = brž da, brž ko ne, Habd.; brž si bil bolen, C.; — 3) najbrž, höchstwahrscheinlich: najbrž nikogar ni našel doma; — iz brže.
  81. bržáti, -ím, vb. impf. eilen: oblak brži, C. (?)
  82. bȓžčas, adv. wahrscheinlich, Cv., SlGor.
  83. bȓže, adv. compar. od brzo; schneller, geschwinder, Habd., C., Krelj; kar najbrže, ehestens, Cig.; — najbrže, höchstwahrscheinlich, Cig.
  84. bržẹ̑j, adv. eher, Gor.; visoke cimpre "bržè" ( nam. bržej) veter podere, Kast.; kar najbržej, ehestens, Cig.
  85. bržǫ̑la, f. der Rostbraten; tudi pl. bržole; — prim. bav. brisolen, Mik. (Et.); it. braciuola, der Rostbraten.
  86. búba, f. die Puppe ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  87. 1. búbati, -a, vb. impf. schmerzen, wehe thun, (v otročjem govoru): kje te buba?
  88. 2. bȗbati, -am, vb. impf. mit der Faust schlagen, stoßen, C.
  89. bȗbreg, m. die Niere, C., BlKr.; bom ti dal po bubregu, ich werde dich gehörig durchprügeln, BlKr.; = pl. bubregi: vidijo jim do bubregov, sie durchblicken ihr Inneres, SlN.; — prim. tur. bübrék, Mik. (Et.).
  90. bȗbrek, m. = bubreg, C.
  91. bubúj, m. der Uhu (strix bubo), Erj. (Ž.).
  92. bubȗnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  93. bȗc, interj. buc, buc! (v otročjem govoru, označuje zbadanje).
  94. bȗcati, -am, vb. impf. stechen, (v otročjem govoru): voli se bucajo, M.
  95. bȗcək, -cka, m. die Knospe, Notr.; — der Vorsatz der Wirbelbeine, V.-Cig.
  96. búcəlj, -clja, m. 1) die Spitze des Fingers, V.-Cig.; — 2) der Strickstock, V.-Cig.; — prim. nem. Butz, etwas Hervorragendes, das Aeußerste eines Dinges.
  97. bȗcika, f. die Stecknadel, die Knopfnadel, Cig., Jan., DZ.; Za klobuk ga (šopek) bom pripenjala S posrebreno buciko, Npes.-K.; — prim. bucek.
  98. bȗckati, -am, vb. impf. sticheln, stechen; — prim. bucati.
  99. búcniti, bȗcnem, vb. pf. stechen (v otročjem govoru), Cig.
  100. 1. bȗč, m. der Klang, der Ton, Cig., Jan., C.; zvon ima lep buč, Mik.; das Getöse, C.; das Gebraus, Jan.

   34.101 34.201 34.301 34.401 34.501 34.601 34.701 34.801 34.901 35.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA