Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (34.501-34.600)

  1. brodníca, f., pl. ptice brodnice, die Watvögel, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  2. brodník, m. 1) der Fährmann (bei einer Ueberfuhr), der Ueberführer; der Schiffsknecht, der Schiffer; brodniki, die Schiffsleute; brodniki so po Savi v ladjah žito vozili; — brodniki = mornarji, Dalm.; — 2) das Schiffsboot (nautilus pompilius), Erj. (Ž.).
  3. brodnína, f. die Ueberfuhrgebür; — die Frachtgebür, der Fuhrlohn (am Wasser), Cig.
  4. brodnı̑ški, adj. Ueberführer-, Schiffsknecht-, Schiffer-; — Schiffahrt-: brodniška policija, DZ.
  5. brǫ̑dnja, f. die Fahrt zu Schiffe, C.
  6. brǫ́dnost, f. = plovnost, Cig.
  7. brododẹ̑łəc, -łca, m. ladjedelec, Jan.; — po hs.
  8. brodolòm, -lǫ́ma, m. = ladjelom, Jan., DZ.; — hs.
  9. brodonǫ́sən, -sna, adj. Schiffe tragend, schiffbar, Jan., Zora; — po hs.
  10. bròj, -ója, m. die Zahl, Habd., Cig.; — hs., stsl.
  11. brǫ̑ja, f. 1) das Gemengsel, C.; — der Schmutz (vom Essen), C.; — die Verwirrung, Mik., C.
  12. brǫ̑jda, f. = broja, ein Gemengsel (von flüssigen Dingen), Cig.
  13. brójən, -jna, adj. numerisch, Cig. (T.); — prim. broj.
  14. brǫ̑jica, f., Erj. (Rok.); pogl. brolica.
  15. brojílọ, n. die Zählvorrichtung, das Zählwerk, Cig. (T.); — prim. brojiti.
  16. brójiti, * -im, vb. impf. zählen, Cig. (T.); — hs., stsl.
  17. brȏjka, f. = številka, C., DZ.; — hs.
  18. brǫ̑lək, -lka, m. die Zaungrasmücke (sylvia garrula), Koblja Glava na Krasu- Erj. (Torb.).
  19. brǫ̑lica, f. = brolek, Cig.; brolíca in brólica, Frey. (F.); brolíca, Levst. (Nauk).
  20. brōm, m. neka kemična tvarina, das Brom, Cig. (T.).
  21. brōmnat, adj. Brom-: bromnata voda, das Bromwasser, Jes.
  22. brōmnica, f. = bromnata voda, Jes.
  23. bròn, -óna, m. die Bronze, Mur., Cig., Jan., Dalm., Ravn., nk.
  24. bronár, -rja, m. der Bronzegießer, C.
  25. bronárnica, f. die Bronzegießerei, nk.
  26. brónast, adj. bronzen, Mur., Cig., Jan., nk.
  27. brončár, -rja, m. = bronar, C.
  28. brončę̑n, adj. bronzen, Dict., Let., ZgD.; brončena kača, brončen lok ("ehern"), Dalm.
  29. brónəc, -nca, m. die Bronze, M., SlGor., C.; bučeč b., Schönl.
  30. bronę̑n, adj. = brončen, C.
  31. bronína, f. das Bronzemetall, C.
  32. bròšč, brǫ́šča, m., Tuš. (R.), Cig., Jan.; pogl. broč.
  33. broščína, f. = brošč, C.
  34. brošūra, f. mala, ne trdo vezana knjižica, die Broschüre, Cig., Jan., nk.
  35. brošūrica, f. dem. brošura, nk.
  36. brózda, f., V.-Cig., ogr.- Valj. (Rad); pogl. brzda.
  37. brozdáti, -ȃm, vb. impf. = brozgati, Cig., Mik.; = motiti: ne brozdajta nam gostja! Vod. (Izb. sp.).
  38. brȏzər, adv., Podkrnci in Bolčanje- Erj. (Torb.); pogl. blagor.
  39. brǫ̑zga, f. dünner Straßenkoth, Jan., C.; — das Gepantsche, Cig., C.; — das Gesindel: v službo je jemal najgrje malopridneže: tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo, LjZv.
  40. brǫ̑zgati, -am, vb. impf. patscheln: po vodi brozgati, C., Vrt.; — pantschen: vino b., C.; trüben: vodo b., C.
  41. brsȃłke, f. pl. die Webstuhlkurbel, C.
  42. 1. bŕsati, bȓsam, -šem, vb. impf. = brcati, Mur., M., C.; konj brše ali grize, ogr.- Valj. (Rad); srce jim brše krepkeje, SlN.
  43. 2. bŕsati, bȓsam, -šem, vb. impf. streifen: vol z eno nog brsa (streift im Gehen), Z.; konji bršejo, = praskajo z nogami, Ah.
  44. bŕsəlj, -slja, m. = bršljan, SlGor.- C.
  45. bŕsən, -sna, adj., Cig., Pivka- M.; pogl. brsten.
  46. bȓsk, m. 1) = brc, Cig., Jan.; — 2) = brskanje, M.
  47. bȓskanje, n. 1) das Wegschnellen, M.; — 2) das Scharren.
  48. bȓskati, -am, vb. impf. 1) wegschnellen, Mur., Cig., C.; — 2) scharren, kratzen (o kuretini); vsaka koklja pred svoje piščance brska, Jan. (Slovn.); stochern, wühlen, Cig., Jan., C.
  49. brskljáti, -ȃm, vb. impf. = brskati, brbati, C.
  50. bŕskniti, bȓsknem, vb. pf. wegschnellen, C.
  51. bȓslej, m., C.; pogl. bršljan.
  52. bȓslək, m., C.; pogl. bršljan.
  53. bŕsniti, bȓsnem, vb. pf. = brcniti, Cig., Met.; Nalašč jezik njemu zdrsnil, Da Slovana spet je brsnil, Levst. (Zb. sp.); konj je detetu oko in zobe vun brsnil, ogr.- Valj. (Rad).
  54. br̀st, bŕsta, brstà, m. 1) die Baumknospe; cvetni, listni b., die Blüten-, die Blattknospe, Tuš. (B.); — 2) der Trieb; b. pognati, Dalm.; coll. die Triebe: obrezani mladi pritlikavci veliko novega brsta poženejo, Pirc; deblom veje odžagati, brst oklestiti in ga v butarice podelati, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); brsta je zagrabil in ga na ogenj nese, Ravn.
  55. bȓst, -ı̑, f. 1) = brst, m. 1), Mik., LjZv.; — 2) dünnes Reisholz, Jan.; suha b., Dalm.; butara suhe brsti, Jurč.; suhe brsti nanosi kanja v gnezdno podlago, Vrt.
  56. brstáti, -ȃm, vb. impf. die Knospen abfressen: blago brsta, C.
  57. bŕstən, -tna, adj. 1) knospig; knospenvoll, Cig., Jan.; — 2) üppig (o žitu), Cig.; ječmen brstno raste, Trnovo- Erj. (Torb.); brstni travniki, Erj. (Izb. sp.); (tudi o človeku), Koborid- Erj. (Torb.).
  58. brstę̑n, adj. knospenreich, GBrda; brstena pomlad, C.
  59. brstẹ̑nje, n. die Knospung, Cig. (T.).
  60. brstẹ́ti, -ím, vb. impf. knospen, ausschlagen; Triebe ansetzen.
  61. brstı̑čje, n. = brstje, C.
  62. brstíka, f. junger Trieb, Cig., C.
  63. brstína, f. coll. Ruthenholz, Reiser, Z.; moramo slabe vrhove in brstino pobirati, grajščaka pa čaka debelina, Bes.
  64. brstı̑t, adj. voll Knospen, Triebe: brstita drevesa, Levst. (Zb. sp.).
  65. brstíti, -ím, vb. impf. 1) Knospen, Triebe abfressen: po grmovji so brstile koze, Vrt.; — brstimo za koze = brstje trgamo, C., Z.; — zajec drevce brsti, C.; — 2) jäten, das Unkraut aus den Saaten ausrotten: žito b., C., Z.; — 3) b. se = brstje dobivati: drevo se brsti, C.
  66. bŕstje, n. coll. die Baumknospen, Cig., C.; junge Sprossen, die Triebe, Mur.; tudi: brstjè.
  67. brstnàt, -áta, adj. 1) knospig, brstnata vejica, Cig.; — 2) üppig: brstnata pšenica, brstnato drevo, C.
  68. brstnátiti se, -ȃtim se, vb. impf. = brstje dobivati, C.
  69. brstník, m. 1) = popkar, der Gimpel, Cig., Jan., C., Frey. (F.); — 2) das Haselhuhn (tetrao bonasia), Novake pri Cerknem- Erj. (Torb.).
  70. br̀šč, bŕšča, m. das gemeine Heilkraut, die Bärenklau (heracleum sphondylium) Cig., Jan., C., Medv. (Rok.), Vrsno na Tolm.- Erj. (Torb.), Gor.; — divji b., der Pastinak (pastinaca sativa), Bohinj- Erj. (Torb.).
  71. bȓščək, -ščka, m. 1) = bršljan, Št.- Erj. (Torb.); — 2) das Sinngrün (vinca minor), C.
  72. brščę̑ł, m. 1) der Epheu, M.; — 2) das Sinngrün, C.
  73. brščę̑n, adj. = brsten, voll Knospen: drevo je brščeno, Polj.; brščena ("bršena") pomlad, Vod. (Pes.).
  74. brščíka, f. der spitzblättrige Spargel (asparagus acutifolius), Malhinje (pri Divinu)- Erj. (Torb.).
  75. brščína, f. neka vinska trta, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  76. bršlẹ̑n, m. = bršljan, Mur., Jan., Mik. (Et.), Gor.- Navr. (Let.).
  77. bršlı̑n, m. = bršljan, Cig., Jan., BlKr., Št.
  78. brt, m. hohler Baum mit Bienen, C.; — češ. (?)
  79. brtáč, m. der Klotz, Z.
  80. brtè, -ę́ta, m. dicker Mensch, C.
  81. bȓtež, m. dicker Mensch, C.
  82. bŕtiti, bȓtim, vb. impf. = brtviti, C., Z.
  83. bȓtnik, m. der Waldhonigzeidler, C.; — prim. brt.
  84. brtòz, -ǫ́za, m. eine Vertiefung auf dem Fahrwege: ta pot je polna brtozov, M.
  85. brtǫ́zast, adj. voll Vertiefungen: brtozasta pot, C.
  86. brúhanje, n. das Auswerfen, das Speien; — das Husten mit Auswurf, Cig., C.
  87. brúhati, brȗham, vb. impf. 1) auswerfen, speien; kri b., Blut speien, Cig., Jan.; gora ogenj bruha, C.; kletve b., Flüche ausstoßen, BlKr.; — 2) mit Auswurf husten, C.; tako bruha, da je strah, C.; — 3) hervorbrechen, hervorströmen, Jan.; voda črez most bruha, C.
  88. brúhniti, brȗhnem, vb. pf. 1) mit Gewalt herauswerfen, erbrechen; krvi b., Cig., Jan., M., C.; napačno besedo b. (aussprechen), Zora; osorno pogleda — ter bruhne (und brach in die Worte aus), LjZv.; — 2) hervorbrechen: kri bruhne iz rane, Št.; losbrechen: b. v koga, Kr.
  89. brúla, f. die Salzbinse (iuncus maritimus), C.
  90. brúma, f. = pobožnost, C., Trub.; — prim. brumen.
  91. brȗmbati, -am, vb. impf. die Maultrommel spielen: Da bi brumbice 'mela, Si brumbala bi, Npes.-Vraz.
  92. brȗmbice, f. pl. die Maultrommel, Trst. (Let.), SlGor.; — prim. brumbati, brmbice.
  93. brȗmda, f. = 1. brunda, Cig., M.
  94. brúmən, -mna, m. der Monat Jänner, Rez.- C.; — prim. it. bruma, härtester Winter.
  95. brúmən, -mna, adj. = pobožen, fromm; — = priden, C.; — iz nem.; prim. stvn. fruma, Nutzen, bav. frumm, fromm.
  96. brȗmski, adj. = brumen, C., Dalm.
  97. brȗn, adj. braun: bruna krava, C.; röthlich, falb (o zrelem žitu, sadju), C.; — prim. stvn. brun, it. bruno, C.
  98. brȗna, f. braune Kuh, C.
  99. brȗnast, adj. balkig, Cig.
  100. brùnc, brúnca, m. = bron, M., C., Danj. (Posv. p.), Jan., M.

   34.001 34.101 34.201 34.301 34.401 34.501 34.601 34.701 34.801 34.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA