Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (34.301-34.400)

  1. 2. brẹ́žati, -ím, vb. impf. weinen, wehklagen, Levst. (Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo stojiš in brežiš? Gabrje pod Krasom- Erj. (Torb.); (tudi breždžati, schreien: kaj tako breždžiš? Mik. [V. Gr. I. 290., 357.]); (— 2) scharf wehen; veter breži, Cig., Ahac.; menda pravilneje: briži; prim. brižati).
  2. brẹ̑žčək, -čka, m. dem. brežec, Valj. (Rad).
  3. brẹ̑žək, -žka, m. dem. breg; das Hügelchen, Jan.
  4. brẹ̑žən, -žna, adj. 1) Ufer-: brežna sapa, der Landwind, Cig.; — 2) bergig, Cig., M., C.; brežna tla, bergiges Terrain, Levst. (Cest.); brežna krajina, C.; abschüssig, Jarn., M., C.; njive so brežne, Gor.
  5. brẹžìč, -íča, m. dem. breg; 1) der Uferrand, Cig.; — 2) kleiner Berg.
  6. brẹžína, f. 1) das Ufer: nekaj brežine se je utrgalo, Nov.; pod brežino so raki, C.; der Dammaufwurf, C.; — die Ufergegend, M., C.; — 2) der Abhang, der Seitenabfall eines Berges, Cig. (T.), C., Jes.; po dolinah in brežinah, C.; brežine kopati, die Berge roden, Z.; das Steigende (im Bergbau), Cig. (T.); — die Anhöhe, der Berg, Cig., C., M.; — (solnce) zlate trake vrže na drevje in brežine, ogr.- Valj. (Rad); — 3) das Bergheu, Cig.
  7. brẹ̑žnat, adj. bergig, C.
  8. brẹ̑žnica, f. 1) der Küstenfluss, Cig. (T.), Jes.; — 2) ein aus Faschinen verfertigtes Werk im Wasserbaue, das Packwerk, Št.- Cig.; — 3) der Bergacker, Cig.
  9. brgę́še, f. pl., Goriš. in Kras- Erj. (Torb.); pogl. brageše, bregeše.
  10. bȓglez, m. 1) die Spechtmeise (sitta europaea), Cig., jvzhŠt.; — 2) Spottname für einen blinden o. blödsichtigen Menschen, Mik.
  11. brgǫ̑n, m. die Leimruthe, die Leimstange, C., Z., Kr.; nastavili smo brgone, LjZv. — iz it. vergone.
  12. bŕhək, -hka, adj. stattlich, schmuck, hübsch, Guts., Mur., Cig., Jan., Gor., Št.; brhko pisan šotor, Burg.; — pogl. brdek.
  13. brhkóba, f., C., Cig.; pogl. brdkoba.
  14. brhkọ̑st, f., Cig.; pogl. brdkost.
  15. brhkóta, f., Cig., Jan.; pogl. brdkota.
  16. brìč, -íča, m., Cig.; pogl. birič.
  17. brı̑d, -ı̑, f. scharfe Kante, h. t.- Cig. (T.).
  18. brída, f. neka ptica, Bolc- Erj. (Torb.).
  19. bridȃk, brı̑dka, adj. = bridek, Dict.
  20. brídək, -dka, m. 1) scharf, schneidig; Meg., Habd., Cig. (T.), Jan., Mik.; b. nož, bridka sablja, b. veter, C.; — scharf v. Geschmack, Dict., Hip. (Orb.); — 2) bitter: b. kakor pelin, Danj. (Posv. p.); — bridko trpljenje, bridka smrt, bridke besede, bridko se jokati; bridko mi je, es wird mir angst und bange, Cig.; — bridko, sehr: bridko sem želel, mich hat es herzlich verlangt, Krelj; bridko so se prestrašili, C., M.; — 3) prächtig, schön, C.; vortrefflich, C.; b. biti na kaj, in einer Sache geschickt sein, C.; brav, C.; — prim. brdek.
  21. brídən, -dna, adj. scharf: nož, kosa, C., Z.; — bitter, C.
  22. bridẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf sein, (o orodju), C.; beißen, prickeln, brennen: kremenina med prsti bridi, ajdova moka bridi (ist scharf anzufühlen), tabak v nosu bridi, Z.; juckend beißen, (o ranah) Cig.; — brideč, von scharfem Geschmack, C., Mik.
  23. bridı̑t, adj. scharf, C.
  24. bridíti, -ím, vb. impf. schleifen, schärfen: b. nož, C.; — prim. brditi.
  25. bridkóba, f. = bridkost, Jan.
  26. bridkǫ̑ča, f. = bridkost, ogr.- Valj. (Rad).
  27. bridkomísəłnost, f. die Schwermuth, Guts.
  28. bridkọ̑st, f. die Bitterkeit; die Trübsal; Kajn je živel v nepokoju in bridkosti, Ravn.; Slovo sveta bridkosti daj, Preš.; die Bangigkeit; v smrtnih bridkostih, in Todesängsten; bridkosti si delati, sich ängsten, Cig.
  29. bridkọ̑stən, -tna, adj. voll Bitterkeit, trübselig: bridkostna starost, Vrt.
  30. bridkóta, f. = bridkoba, Jan.
  31. brídniti, brı̑dnem, vb. pf. 1) bitter werden, C.; — 2) beißend schmecken: redkva bridne, C.
  32. bríga, f. der Kummer, der Verdruß, die Sorge, Jan., C., nk.; — hs.
  33. brigáča, f. ein Gut, worauf ein Kirchenbeneficium haftet, Jan., Ist., C.
  34. brigāda, f. večji oddelek vojske, die Brigade.
  35. brigādnik, m. der Brigadier, Jan.
  36. brı̑gati, -am, vb. impf. kümmern, angehen: kaj to mene briga! nk., vzhŠt.; Sorgen machen: to me briga, C.; — b. se, sich kümmern: za nobeno reč se ne briga, Jan., nk.; vzhŠt.; — prim. briga.
  37. bríhtati, -am, vb. impf. = dramiti, bistriti, učiti; (narejeno iz obrihtati, in to iz nem. richten, C.).
  38. brı̑ja, f. die Bitterkeit, C., Mik.; — prim. bridek.
  39. brijáč, m. = brivec, Cig., C.
  40. brijačíca, f. des Barbierers Weib, Valj. (Rad).
  41. brijáški, adj. Barbier-, C.
  42. brijénje, n. 1) das Rasieren, C.; — 2) die Mause (beim Geflügel), Cig.
  43. brı̑kež, m. "kozje ime", Krn- Erj. (Torb.).
  44. bríłən, -łna, adj. 1) Rasier-, nk.; — 2) brilno pero, die Mausefeder, V.-Cig.
  45. bríliti, -im, vb. impf. veter brili = brije, C., Z.
  46. briljāntar, -arja, m. der Brillantkäfer (entimus imperialis), Erj. (Ž.).
  47. briljāntən, -tna, adj. sijajen, brillant, Cig., nk.
  48. brı̑łnica, f. die Barbierstube, Mur., Cig., Jan., nk.
  49. brìn, -ína, m. der Wacholder (juniperus communis), Mur., Cig., Rez.- Mik., Kras- Erj. (Torb.); on in pa brin v neznani puščavi, Ravn.; spustil se je v beg in točil črez kamen in brin, Jurč.
  50. brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig., Jan., C.; sabinska b., der Säbenbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) das Nadelholz, na Bolškem- Erj. (Torb.); die abgehackten Nadelholzäste, Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik.; — 3) = smreka, Plužna- Erj. (Torb.), Rez.- Mik., Kranjska Gora ( Gor.)- DSv., Zora.
  51. bríncəlj, -clja, m. smrekov vrh, Kranjska Gora ( Gor.)- DSv.
  52. bríniti se, brı̑nem se, vb. impf. sorgen, sich kümmern, C., Z., Vrt.; b. se za kaj, Zv.; malo se brine o tem, SlN.; — prim. briga.
  53. brı̑njar, -arja, m. 1) der Wacholdersammler, Z.; — 2) der Wacholderbrantweinverkäufer, Zora.
  54. brīnza, f. der Brinsenkäse, Cig.; (po češ.).
  55. brı̑s, -ı̑, f. das Aussehen, die Gesichtsfarbe; lice lepe brisi, C.
  56. brísa, f. das Wischtuch, Cig., Mik.; das Handtuch, Gor.
  57. brisáč, m. der Wischer, Cig.; der Wischkolben, Cig.
  58. brisȃčnjak, m. mesto, kjer brisača visi, kajk.- Valj. (Rad).
  59. brisáłce, n. dem. brisalo, Valj. (Rad).
  60. brísalica, f. = brisača, M.
  61. brisȃłnica, f. = brisáča, Cig., M.
  62. brisálọ, n. das Handtuch, Cig., Jan., C.; der Abwischfetzen, Valj. (Rad).
  63. brísati, brı̑šem, vb. impf. wischen; okna, pomito posodo b.; solzne oči si b.; wegwischen; prah b.; solze si b.; — burja briše = brije, Z.; — b. jo kam, irgendwohin schnell gehen, C.; — b. se, sich abwischen; b. se v obleko; on se ob mene briše, er schiebt die Schuld auf mich, Z.; — grozdje se briše, verliert den Thau, C.; nebo se briše, der Himmel heitert sich aus, Cig., Jan.; vino se briše, der Wein verliert nach dem Einschenken schnell die Schaumbläschen, Št.
  64. brı̑slja, f. 1) das Abwischtuch, das Handtuch, Cig., Jan., Mik., Kras, Polj.; — der Wischfetzen, Valj. (Rad); — 2) ein aufgeputztes, stolzes Mädchen, C., Z.
  65. bríšəlj, -šlja, m. der Wisch, C.
  66. brı̑tbar, -rja, m. = brivec, Meg., Hip. (Orb.).
  67. bríti, brı̑jem, vb. impf. 1) rasieren; b. se, sich den Bart rasieren; ovce b., scheren, ogr.- Valj. (Rad); sukno b., das Tuch scheren, Cig.; — 2) b. se, sich haaren: konj se brije, verliert das Winterhaar, Z.; sich mausen (von Vögeln), Federn lassen, Cig., C.; das Laub verlieren: drevje se brije, Cig.; — 3) brez britve b. koga, jemanden fein betrügen, Cig., M.; norce b., Possen reißen, scherzen, Flausen treiben; — 4) scharf wehen; veter, burja brije; Zlo brije zunaj mraz nocoj, Preš.; veter me brije, bläst mich scharf an, Cig.
  68. britína, f. das beim Mausen ausfallende Haar, Cig.
  69. brízga, f. die Mauerschwalbe, der Segler, die Thurmschwalbe (cypselus apus), Šempas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  70. brizgáč, m. 1) "kdor brizga, kadar se gasi ogenj", der Löschmann, Levst. (Nauk); — 2) der Spritzwurm, (holothuria tubulosa) Erj. (Ž.); brizgači, Holothurien, Cig. (T.).
  71. brízgalica, f. 1) die Feuerspritze, Slom.- C.; ročna b., die Handspritze, Jan.; die Klystierspritze (= bzikalica), C.
  72. brizgȃłnica, f. die Spritze, Jan., Cig., Levst. (Nauk).
  73. brízganje, n. das Spritzen, Cig.
  74. brízgati, brı̑zgam, vb. impf. 1) spritzen, Cig., Jan., Levst. (Nauk); strup v koga brizgati, — ZgD.; — 2) gellend pfeifen, ( z. B. durch die Finger, an einem Eichelkelch u. dgl.) C.; — prim. brlizgati.
  75. brizgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) spritzeln, C.; patscheln, po vodi b., C.; — 2) pfeifen, C.
  76. brı̑zglja, f. die Spritze; gasilna b., die Feuerspritze, Cig.; b. klistirka, die Klystierspritze, DZ.
  77. brizgljáti, -ȃm, vb. impf. spritzeln, spritzen, Cig.
  78. brízgniti, brı̑zgnem, vb. pf. 1) spritzen, C.; — 2) einen gellenden Pfiff thun, C.
  79. brizgúljiti, -ȗljim, vb. impf. pfeifen, C.
  80. brízniti, brı̑znem, vb. pf., C., pogl. brizgniti.
  81. bríža, f. die Graupe (= babje pšeno, sodrag), Koborid, Bolc- Erj. (Torb.).
  82. brížati, -ím, vb. impf. pfeifen: veter briži, C.
  83. bríždžati, -ím, vb. impf. = brizgati, spritzen: mleko iz vimena briždži, C.
  84. brížən, -žna, adj. sorgsam, Erj. (Som.), nk.; brižna mati, LjZv.; — hs.
  85. brjàn, -ána, m. Hügelbewohner, Erj. (Torb.).
  86. brjȗzga, f. der schmelzende Schnee auf den Straßen, Rib.- Mik.
  87. 1. bȓk, m. 1) ein Barthaar, Valj. (Rad); — 2) pl. brki (brkovi), der Schnurrbart, Cig., Jan.; — 3) der Bartfaden ( z. B. eines Fisches), Cig.; — 4) die Weinrebenranke, C.; — 5) die Dille des Schnabels ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  88. 2. bȓk, m. eine Art Kreisel, das Drehrad, Cig.; lešnik s klinčkom, da ga lahko zavrti, Dol.; — prim. brčati.
  89. 1. bŕka, f. 1) ime ovci ( Z.), ali kobili, kajk.- Valj. (Rad); — 2) pl. brke, = brki, der Schnurrbart.
  90. 2. bŕka, f. eine Sache von geringem Werte, etwas Schlechtes, Verworfenes, Mur., Z.; ein unansehnlicher Besitz, C.
  91. brkáč, m. der Schnurrbärtige, Cig., C.; som brkač, LjZv.
  92. bŕkalice, f. pl. volku podobna igrača, ki daje brneč glas od sebe, ako se izpusti z vrvce, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  93. brkȃnəc, -nca, m., pl. brkanci, iz oblatovja izluščeni orehi, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. 1. brkati.
  94. brkarı̑ja, f. = brkljarija, M.; tudi pl. brkarije, Jarn.
  95. brkáš, m. der Schnurrbärtige, SlN.
  96. brkàt, -áta, adj. schnurrbärtig, Mur., Cig.; bila sta obrita, ali brkata, Navr. (Let.).
  97. 1. bŕkati, bȓkam, vb. impf. 1) stoßen, schnellen, weg schnellen: z nogo kaj b., C., M., Z.; — scharren, kratzen: kure brkajo, C., M., Z.; stöbern, Cig.; — 2) orehe b., luščiti iz oblatovja, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) hetzen, reizen, C.; brkala je vrana zajca, da naj kolje, SlN.; — prim. brcati.
  98. 2. bŕkati, bȓkam, vb. impf. igrati z brkalicami, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  99. brkatíca, f. ptice brkatice, Bartvögel, Cig. (T.).
  100. bȓkəc, -kca, m. die Handlung des Schnellens, der Schneller, Jarn.

   33.801 33.901 34.001 34.101 34.201 34.301 34.401 34.501 34.601 34.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA