Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (33.901-34.000)

  1. brčánja, f. brčanjo biti, auf der Trommel wirbeln, Mur.; — prim. brčati.
  2. bŕčati, -ím, vb. impf. murren: b. v koga, C.; dröhnen, wirbeln: bobnica brči, Jarn., Mur.; summen: čebela, hrošč brči, C.; rauschen: gizdava gre in brči, C.; — schwirrend fliegen: Kosek v gorice brči, Npes.-Vraz; — prim. vrčati.
  3. bȓčək, -čka, m. dem. 2. brk; der Kreisel, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  4. brdȃk, -dkà, adj. = brdek, Goriš.- Vrt., Ben.- Mik.
  5. brdár, -rja, m. der Weberblattmacher, Mur., Cig.
  6. bŕdast, adj. hügelicht, bergig, Mur., Cig., Jan., C., Mik.
  7. brdàt, -áta, adj. bergig, Mur., C.
  8. bŕdce, n. dem. brdo; 1) kleiner Hügel, Cig., Jan., C.; — 2) das Strickholz, worüber die großen Jagdnetze gestrickt werden, die Rückbank, V.-Cig.
  9. bŕdək, -dka, adj. 1) stattlich, hübsch, schmuck, C., Navr. (Let.); — 2) stark, schnell, C.; — 3) aufgeweckt, fleißig, brav, C., Gorjani- Erj. (Torb.); — nav. brhek.
  10. bŕdən, -dna, adj. hügelig: b. svet, Zv.
  11. bŕdiga, f. neka psovka, C., Sv. Peter pri Mariboru- Pjk. (Črt.); — prim. berdiga.
  12. brdína, f. = brdnina, Cig.
  13. brdı̑t, adj. = bridit, scharf, Rib.- Mik.; nož je brdit, Z.
  14. brdíti, -ím, vb. impf. = briditi, spitzen, schärfen, wetzen, C., Z., Rib.- Mik.
  15. bȓdje, n. das Hügelland, das Kleingebirge, C., Cig. (T.).
  16. brdkóba, f. = brdkost, Cig., C.
  17. brdkọ̑st, f. die Stattlichkeit, die Sauberkeit; — die Hurtigkeit, C.
  18. bȓdnik, m. ein vorspringender Stein, C.
  19. brdnína, f. das Bergheu, Cig., C.
  20. bȓdnja, f. das Bergwohlverleih (arnica montana), Cig., Tuš. (R.).
  21. bŕdọ, n. 1) der Hügel, die Anhöhe; veseli ga pisano brdo, Jurč.; pl. brda, die Hügelgegend, Cig., Jes.; — das Vorgebirge, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) der Weberkamm, Mur., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), Kr.; oba sta na eno brdo tkana, beide sind von gleichem Charakter, Z.; brez mendranja ne zleze tkalcu platno na brdo, Jan. (Slovn.); — 3) pl. brda, stroj, s katerim se vrvi pletejo, SlGor.
  22. brébər, -bra, m. = bober, Habd., Mur., Cig., C.
  23. brebír, -rja, m. der Schotter, Cig., Jan., C., Levst. (Cest.).
  24. brebiríšče, n. das Steingerölle, C.; der Schotterhaufen, Levst. (Cest.), Nov.
  25. brebírnast, adj. schotterig, Rib.- Mik.
  26. brę̑cati, -am, vb. impf. mit Glocken spielen, C.; = brencati, Črniče ( Goriš.); — prim. brencati.
  27. brę́cəlj, -clja, m. = brencelj, Dict., C., Hip. (Orb.).
  28. brẹ̑ckati se, -a se, vb. impf. brecka se, der Morgen dämmert, Rez.- C.; — prim. stsl. brêzgъ, Morgendämmerung.
  29. brẹ́ča, f. der Baumsaft, C.; pos. das Kirschenpech, C.; — prim. 1. brežiti 2).
  30. brę́čati, -ím, vb. impf. schreien, keifen, kläffen, Cig., C.; živina breči, kadar je prestrašena ali lačna ter se hoče gospodarju ali pastirju potožiti, otrok breči, Ljutomer- Pop.; žaba breči, ogr.- Let., SlN.; summen: muha breči, C.; tönen: zato breči moje srce, kakor harfa, Dalm.; — prim. brenčati.
  31. brečè, -ę́ta, m. der Kläffer, das Hündchen, Cig., C.
  32. brẹ́čka, f. = breča, C.
  33. brȇdnja, f. das Waten, Cig.
  34. bredúsati, -am, vb. impf. im Kothe waten, C.
  35. brẹ̑g, m. 1) das Ufer; morski b., das Meeresufer; proti bregu, landwärts; — 2) der Bergabhang; v breg iti, bergan gehen; hud breg, starke Steigung; po bregeh, an Abhängen, Polj.; — 3) ein (mäßiger) Berg; bregovi in doline; — izpod brega gledati koga, jemanden mit scheelen Augen ansehen, Slom.; — stara brž vidi, kaj ima baba za bregom (was für ein Bedenken das Weib habe), Levst. (Zb. sp.).
  36. brẹgáča, f. das Hügelchen, unbedeutender Berg, M., C.; krt napravi na dan tristo bregač, Št.- Valj. (Rad).
  37. brẹ̑gar, -rja, m. 1) der Uferbewohner, ZgD.; — 2) der Hügelbewohner, Z.
  38. brẹ̑gast, adj. bergig, C.
  39. brẹgàt, -áta, adj. bergig, Cig.
  40. bregę́še, f. pl. = brageše, die Hosen, Meg., Alas., Dalm., vzhŠt.; die ungefärbten Linnenhosen, die Unterhosen, Mur., Cig., Jan.; spodnje hlače, ali, ker Beli Kranjci po leti nosijo samo bregeše, toliko kakor: hlače, BlKr.; — prim. brageše.
  41. bregę̑šnica, f. polovica bregeš, Mur.
  42. brẹ́gniti, brẹ̑gnem, vb. pf. aufleuchten: solnce bregne skozi oblake, Trst. (Let.); — prim. breckati se, brezeti.
  43. brẹgúlja, f. = bregovnica, Mur., Cig., Kr.- Valj. (Rad), Erj. (Rok.).
  44. bregȗšar, -rja, m. kdor breguše nosi, Pjk. (Črt.), vzhŠt.
  45. bregúše, f. pl. = brageše, bregeše, SlGor.- C.; — kratke hlače tržaških okoličanov, Edinost.
  46. bregȗšnica, f. = bregešnica, Jan.
  47. brèh, brę́ha, m. = bréha, C.
  48. brę́ha, f. der Keuchhusten, C.
  49. brę́hati, brę́ham, brę́šem, vb. impf. keuchend husten; tudi: breháti, -ȃm, Rož.- Kres.
  50. brehetáti, -ȃm, vb. impf. = brehati, C.
  51. brehútati, -tam, -čem, vb. impf. husten, ( pos. o konjih), C.
  52. brȇj, m. = tolmun, oton (globočina v vodi), GBrda- Erj. (Torb.); — prim. berij, berig.
  53. brẹ̑jati, -am, = brejiti, Mur.
  54. brẹjénje, n. das Trächtigmachen, Cig.
  55. brẹ̑jiti, -im, vb. impf. 1) trächtig machen, Dict., Jarn., Cig., Jan., C.; b. se, trächtig werden, Jarn., Cig.; — 2) anfüllen: gospoda breje si žepe, SlN.
  56. brẹ́jost, f. die Trächtigkeit, Cig., C.
  57. 1. brèk, -éka, m. der Jagdhund, C., Sv. Peter (Notr.), Erj. (Torb.); — iz it. bracco.
  58. 2. brę̑k, m. der Elsebeerbaum (sorbus torminalis), C., Tuš. (R.).
  59. brę́ka, f. der Elsebeerbaum (sorbus sp.), Tolm.- Erj. (Torb.); die Mehlbirne (sorbus aria), Medv. (Rok.).
  60. brę́kanica, f. die Garteneberesche (sorbus domestica), Gorjansko na Krasu- Erj. (Torb.).
  61. brekáš, m. kozje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  62. brę̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schreien, Trst. (Let.); — prim. brečati.
  63. brekínja, f. = breka, C.; — tudi hs.
  64. brę̑knica, f. = breka, Štrek.
  65. brekúlja, f. 1) der Mehlbaum (sorbus aria), Čepovan ( Goriš.)- Erj. (Torb.); die Frucht des Elsebeerbaumes, die Atlasbeere, Jan., Tuš. (R.).
  66. brémce, n., Bes., pogl. bremence; ( prim. tudi: bremec, so viel man von einer Sache in einen oder beide Arme nehmen kann, Zilj.- Jarn. [Rok.], nam. bremce).
  67. bréme, ** -mę́na, n. 1) die Bürde, die Last, die getragen wird; — der Ballen, der Bund: b. papirja, dračja, Cig.; der Krämerballen, Cig., C.; — v breme so se prijeli = oklenili so se drug drugega, Kranjska Gora- DSv.; — 2) die Leibesbürde, Cig.; — v velikem bremenu, hochschwanger, Notr.- Cig.; — 3) die Last ( fig.); državljanska bremena, bürgerliche Lasten, Jan.; občinsko breme, die Gemeindelast, Cig.; stvarno breme, die Reallast, DZ.; die Beschwerde, Cig., Jan., M.
  68. bremenàt, * -áta, adj. 1) lastend, schwer: bremenata teža, C.; — 2) schwanger: bremenata razuzdanka, Levst. ( LjZv.).
  69. bremę̑nce, * n. dem. breme, kleine Last, M.; (bremę́nce, Valj. [Rad]).
  70. bremeníłən, * -łna, adj. Belastungs-: bremenilne pravice, DZ.
  71. bremenı̑t, * adj. 1) schwer, Cig.; b. klas, C., Ravn.; — 2) schwanger, M.
  72. bremę̑njak, * m. großer Rückenkorb, M.
  73. bremę̑nski, * adj. Lasten-: b. list, das Lastenblatt, DZ.; bremenska pravica, das Lastrecht, Cig.
  74. brenbice, f. pl., Jan.; pogl. brnbice.
  75. brę̑ncati, -am, vb. impf. die Feuerglocke läuten, C., GBrda; — prim. brenkati.
  76. 1. brę́ncəlj, -clja, m. koš, v katerem nosijo listje, seno itd., Kojsko ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — kor. brenk-, bręk-, schwellen, Erj. (Torb.).
  77. 2. brę́ncəlj, ** -clja, m. die Bremse (tabanus); goveji b. (tabanus bovinus), Erj. (Ž.); — prim. brenčati.
  78. brenčálọ, n. der Kreisel, Cig.
  79. brę́nčati, -ím, vb. impf. summen: muha mi brenči okolo ušes; schnurren: kolovrat brenči; tönen (o strunah).
  80. brę̑nčək, -čka, m. der Kreisel, Cig.
  81. brę̑nčica, f. dem. 2. brenka, das Weinfässchen, Mur.
  82. 1. brènk, brę́nka, m. der Saitenklang, der Klimperlaut; — das Geklirre: brenk oklopov svetlih, Levst. (Zb. sp.).
  83. 1. brę̑nka, f. die Maultrommel, Cig., Mik.
  84. 2. brę̑nka, f. 1) das Weinfass, Mur., C.; — 2) = breka, Medv. (Rok.); — 3) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.); — prim. 1. brencelj.
  85. brenkáč, m. 1) der Klimperer, Cig.; — 2) der die aufgeackerten Erdklumpen zerschlägt, Kr.- Valj. (Rad).
  86. brenkálọ, n. das Klimperwerk, Cig.
  87. brę̑nkanje, n. das Anschlagen von Saiten, das Geklimper.
  88. brę̑nkati, -am, vb. impf. 1) Saiten anschlagen, auf einem Saiteninstrument spielen; na citre b., Cig.; klimpern, Cig.; — 2) b. volno, die Wolle fachen, Z., Gor.
  89. brę́nkəlj, -klja, m. 1) die Blüthe des Nussbaumes, des Kastanienbaumes, Nov.- C.; — 2) der Glockenschwengel, Z.; — 3) der Widerhaken, V.-Cig.; — prim. brankelj.
  90. brenkèt, -ę́ta, m. das Geklimper, das Geklirre, C.; der Klingklang, Cig.
  91. brenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klimpern, klirren, C.
  92. brenkljáč, m. der Klimperer, Jan.; der Harfenspieler, C.
  93. brenkljȃnje, n. das Saitenspiel, das Geklimper, Jan.
  94. brenkljáti, -ȃm, vb. impf. 1) ein Saiteninstrument spielen, klimpern, Jarn., Jan.; — 2) b. volno, die Wolle fachen, Z.; — 3) brę́nkljati, = klenkati, zvončkati, GBrda.
  95. brę́nkniti, brę̑nknem, vb. pf. einen Saitenton oder einen klirrenden Ton hervorbringen oder von sich geben, Jarn., Z.; ob sabljo brenkniti, Let.
  96. brenkòt, -óta, m. = brenket, Jan.
  97. brenkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = brenketati, Bes.
  98. brę̑nta, f. ein nach oben breiteres Gefäß, das auf dem Rücken getragen wird, die Butte; v brentah grozdje iz vinograda nosijo v kad, Hip. (Orb.); — prim. it. brenta, nem. die Brente, Mik. (Et.).
  99. brentáč, m. 1) der Buttenträger, C., Dol.; — 2) = brenta, Ip.- Mik.; kleine Butte, C.; majhna, lesena posoda, taka kakor golida, samo da nima luknje v uhu, Kras- Erj. (Torb.).
  100. brentáča, f. die Butte, Cig.

   33.401 33.501 33.601 33.701 33.801 33.901 34.001 34.101 34.201 34.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA