Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (33.801-33.900)

  1. bránjenje, n. 1) die Vertheidigung; — die Hinderung, die Verwehrung; — 2) die Weigerung.
  2. brȃnji, adj. Eggen-: branji zob, Cig.; ( nam. "branni").
  3. branjúg, m. die Wacholderdrossel o. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Erj. (Ž.), Habd.- Mik.; — prim. borovnjak.
  4. bránkəlj, -klja, m. = abranek, leskov cvet, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  5. bránščice, f. pl. der Eggenschlitten, C.
  6. brasati, * -am, vb. impf. beschmutzen, Lašče- Levst. (M.).
  7. brȃška, f. = bračka, V.-Cig., Jan., Železniki ( Gor.).
  8. brȃšnja, f. = brašno, Guts., Mur.
  9. brášnọ, n. die Speise, Meg.; — die Wegzehrung, Cig., Jan.; — prim. brešno.
  10. bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; ( voc. včasi: brate! Mik.).
  11. bratàn, -ána, m. = bratič, des Bruders Sohn, der Neffe, Jan., C., Mik., Hip. (Orb.), Navr. (Let.), LjZv.
  12. bratána, f. = bratična, des Bruders Tochter, die Nichte, Jan., Mik., Hip. (Orb.), LjZv.
  13. bratȃnčək, -čka, m. dem. bratanec, Cig.
  14. bratȃnəc, -nca, m. = bratan, Mur., Cig., Jan., C.
  15. bratȃnka, f. = bratana, Cig., Jan.
  16. brȃtba, f. = beratva, trgatva, Danj. (Posv. p.).
  17. brȃtəc, -tca, m. dem. brat, das Brüderchen; napitni, vinski b., der Zechbruder, Cig.
  18. brȃtej, m. = bratec, C.
  19. brȃtək, -tka, m. = bratec, Mur.
  20. brȃtər, -tra, = brat, Rez., Mik., Rož.- Kres; v ostalih padežih razun nom. tudi Bolčani- Erj. (Torb.).
  21. bráti, * bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer- Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče- Erj. (Torb.).
  22. bratìč, -íča, m. 1) des Bruders Sohn, Habd., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), jvzhŠt.; — 2) = strijčev sin, der Cousin, BlKr.; — tudi: brȃtič.
  23. bratı̑čna, f. des Bruders Tochter, die Nichte, Habd., Hip. (Orb.), Jan., C., kajk.- Valj. (Rad).
  24. bratínja, f. = bratina, bratovščina, Alas.
  25. bratı̑nski, adj. brüderlich, Habd., Jan., ogr.- Mik., bratinsko deljenje, Krelj.
  26. brátiti se, brȃtim se, vb. impf. sich verbrüdern, Bruderschaft schließen; gorje mu, pri katerem se mačke in miši bratijo, Npreg.- Jan. (Slovn.).
  27. brȃtja, f. coll. die Brüder, ogr.- Let., kajk.- Valj. (Rad), BlKr.
  28. bratoljúbən, -bna, adj. den Bruder (die Brüder) liebend, C.; bratoljubni vzori, humanitäre Ideale, Levst. (Pril.).
  29. bratoljȗbje, n. die Bruderliebe, Cig.; Kje bratoljubja si videl oltarje? Preš.
  30. bratomòr, -ǫ́ra, m. 1) der Brudermörder, Ravn.; — 2) = bratomorstvo, Cig., Jan.
  31. bratomǫ̑rəc, -rca, m. der Brudermörder, Cig., Jan.
  32. bratomǫ́rən, -rna, adj. brudermordend, C., nk.
  33. bratomǫ̑rski, adj. brudermörderisch, Z.
  34. bratrána, f. 1) des Bruders Tochter, C.; — 2) die Cousine, Cig., Jan.
  35. brátrančək, -čka, m. dem. bratranec; das Bruderkind, Cig.
  36. brátrančič, m. dem. bratranec, C., Valj. (Rad).
  37. brátranəc, -nca, m. 1) = bratič, Cig.; — 2) nav. stričev ali ujčev sin, der Cousin, das Geschwisterkind.
  38. brátranka, f. 1) = bratična, Cig., Jan.; — 2) die Cousine, stričeva ali ujčeva hči, Cig., Jan., BlKr.
  39. brȃtrc, m. dem. brater: = bratec, Jan., Ahac., Rož. ( Kor.).
  40. brȃtrič, m. 1) = bratec, C.; — 2) = bratič, Muršec- C.
  41. bratrı̑čna, f. = bratična, Cig., Muršec- C.
  42. brátrina, f. = bratovščina, ("bratrna") Jarn., Kor.- Cig., Jan., Slom.
  43. brátrn, adj. = bratovski: bratrna ljubezen, Jarn., C.; po bratrno, Slom.
  44. 1. brátrna, f. = bratična, jvzhŠt.
  45. brátrnica, f. = bratična, Jan.
  46. brátrnik, m. = bratič, Cig., Jan.
  47. brátrski, adj. = bratovski, Jan.; njegovi ukazi so imeli nekaj bratrskega, Let.
  48. brȃtski, adj. = bratovski, nk.
  49. bratȗn, m. der Bruder ( zaničlj.), C.
  50. brázda, f. die Furche; globoke brazde delati; polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega, Jurč.; v brazdi komu stati, jemandem Trotz bieten, Z.; vodna b., das Kielwasser, Cig.; — die Gesichtsrunzel, C.; brazde na dlani, Handlinien, Cig.; — die Narbe, ( bot., stigma), Cig. (T.); — der Falz, Mur.
  51. brazdáč, m. 1) der Sudler, Dol., jvzhŠt.; — 2) der Zottenreißer, M.
  52. brazdálọ, n. = brazdač, M.
  53. brázdast, adj. furchenartig, Cig.
  54. brazdàt, -áta, adj. gefurcht, Jan.
  55. 1. brázdati, -am, vb. impf. = brazditi, Jan., Valj. (Rad).
  56. 2. brazdáti, -ȃm, vb. impf. 1) in einer Flüssigkeit herumwühlen: po vodi z rokami b., Št., Dol.; — sudeln, unreinlich mit einer Sache umgehen, Cig., Jan., Dol., Št.; — že zopet brazda = dežuje, jvzhŠt.; — 2) trans. posodo b., unreinlich mit dem Geschirr umgehen, es beschmutzen, C., M., Bes., BlKr.; — 3) hudeln, pfuschen, Jan., C.; — 4) Zotten reißen, Ungebürliches, Ungereimtes reden, Št., Dol.
  57. brazdè, -ę́ta, = brazdač, M.
  58. brázdenica, f. die Hohlkehle, Guts., Valj. (Rad); brazdeníca, Mur.
  59. brȃzdež, m. 1) der Schmierer, der Sudler, M.; — 2) der Schmutzfleck, Cig., Valj. (Rad).
  60. brazdína, f. kepa zemlje od brazde, C.
  61. brazdı̑t, adj. gefurcht ( zool.): b. zob, der Furchenzahn, h. t.- Cig. (T.); ( min.) gestreift, h. t.- Cig. (T.).
  62. brázditi, -im, vb. impf. Furchen ziehen, pflügen, Cig., Jan.; Mi brazdijo konjiči, Vod. (Pes.); cannelieren, Cig. (T.).
  63. brazdı̑tost, f. die Streifung (der Krystalle, min.), h. t.- Cig. (T.).
  64. brazgótən, -tna, adj. narbig, Guts., Mur.
  65. bražı̑ljka, f. das Brasilienholz, das Fernambukholz, Cig., Jan.
  66. bȓba, f. = brbalo, M.
  67. brbálọ, n. der Herumstöbernde, M.
  68. bȓbati, -am, vb. impf. wühlen, stöbern; kokoš brba po pesku; po nosu b., Cig.; ne dam si pod nosom b., = ich lasse mir nicht alles gefallen, Zv.; stochern: ne damo si po zobeh b., Glas.; — Zank suchen, C.
  69. brbískati, -am, vb. impf. = dristati, Rez.- C.
  70. brbljáti, -ȃm, vb. impf. plappern, plaudern, Cig., C., ZgD., BlKr.; — prim. brbrati.
  71. brbọ̑nčica, f. die Papille: tipalne brbončice, Erj. (Som.).
  72. brbọ̑nəc, -nca, m. "bradavica ali izrastek na nosu", die Papille, Erj. (Torb.); — prim. brbunec.
  73. brbǫ́riti, -im, vb. impf. schwätzen, C.
  74. brbòt, -óta, m. 1) das Brodeln, C.; — 2) das Stottern, das Stammeln, Mik.; — das Geplauder, Medv.- M.
  75. brbotálọ, n. 1) der Stotterer, M.; — 2) der Plauderer, M.
  76. brbotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) brodeln, sprudeln, BlKr.; — 2) schnell, undeutlich reden, Cig., C., Glas.; — stammeln, Valj. (Rad); schwätzen, plaudern, C., Vrt., Trst. (Let.).
  77. brbotiti, -im, vb. pf. = brbutiti: b. koga, C.
  78. brbotniti, -nem, vb. pf. = brbotiti, C.
  79. bȓbra, f. 1) das Plappermaul, C.; ti si prava brbra! jvzhŠt.; — 2) pl. brbre, das Schnarrwerk in der Orgel, V.-Cig.
  80. brbráti, -ȃm, vb. impf. prudeln, Cig.; — plappern, schwatzen.
  81. brbrę̑la, f. das Plappermaul, Levst. (Rok.).
  82. brbúlja, f. die gerne herumstöbert, herumwühlt, M.
  83. brbȗljək, -ljka, m. die Wasserblase, C.
  84. brbȗnček, -čka, m. dem. brbunek; 1) das im Wasser aufsteigende Luftbläschen, Cig.; — 2) die Pustel, Štrek.
  85. brbȗnəc, -nca, m. mozolec na obrazu, C.; die Pustel, Štrek.
  86. brbȗnək, -nka, m. die aufsteigende Wasserblase, Cig., C., Valj. (Rad).
  87. brbȗnkati, -am, vb. impf. Laute von sich geben, wie beim Aufsteigen von Wasserblasen, Mur., Cig., C.
  88. brbúnkniti, brbȗnknem, vb. pf. einen Laut von sich geben wie beim Aufsteigen einer Wasserblase, M.
  89. brbúšiti, -ȗšim, vb. pf. plump darein fahren, plumpen, Lašče- Erj. (Torb.).
  90. brbȗšt, m. ein Mensch, der schnell und plump dareinzufahren pflegt, Lašče- Erj. (Torb.).
  91. brbuštáti, -ȃm, vb. pf. = brbunkati: po trebuhu brbušta, GBrda.
  92. brbúta, f. die Sirpen (Molken) von der Buttermilch nach geschiedenem Käse, V.-Cig.
  93. brbútiti, -ȗtim, vb. pf. = telebiti: stoßen, na tla b. koga, Jsvkr., GBrda.
  94. brbútniti, brbȗtnem, vb. pf. = brbutiti: na ulici sta se brbutnila, GBrda.
  95. bȓc, m. der Stoß mit dem Fuße, M.; — der Stoß mit gespanntem Finger, der Schneller, der Stieber, Cig.
  96. bŕca, f. der Stoß mit dem Fuße, M., C., Kr.
  97. brcȃj, m. der Stoß mit dem Fuße, C.; na skakaj in brcaj = skakaje in brcaje, Danj. (Posv. p.).
  98. bŕcati, -am, vb. impf. mit dem Fuße stoßen: krava brca, schlägt aus; otrok v zibeli brca z nogami; — wegschnellen (mit dem Finger), Cig., Jan., Štrek.
  99. bȓcljaj, m. der Schneller, der Fips, Jan.
  100. bŕcniti, bȓcnem, vb. pf. einen Stoß mit dem Fuße geben; če pes crkne, ga vsak brcne, C.; — ausschlagen, Cig., Jan., M.; krava me je brcnila, Št.; — einen Schneller mit dem Finger geben: koga v nos b., jemandem einen Nasenstieber geben, Cig., Jan.; — wegschnellen, Štrek.

   33.301 33.401 33.501 33.601 33.701 33.801 33.901 34.001 34.101 34.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA