Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (33.701-33.800)

  1. bǫ̑žčək, -čka, m., Cig., pogl. ubožček.
  2. bǫ́že, -eta, m., Z., pogl. ubožec.
  3. bǫ̑žək, -žka, m. dem. bog; der Abgott, C.
  4. bǫ́žən, -žna, adj., Danj. (Posv. p.), pogl. ubožen.
  5. božíca, f. die Göttin, Jan., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  6. bóžič, božíča, m. 1) Weihnachten; o božíču, zu Weihnachten; pl. božiči, die drei Hauptfeiertage der Weihnachtszeit: der Weihnachtstag, der Neujahrstag, das Fest der hl. drei Könige; vse tri božiče je deževalo; Če vse tri božiče je drevje kosmat' Od ivja al' snega, obilen bo sad, Npes.-K.; — 2) na sv. večer vzamejo z ognjišča železni zglavnik, ter na njega mesto polože panj, ki se božič imenuje, Solkan- Erj. (Torb.); der Weihnachtsklotz, Štrek.
  7. božı̑čək, -čka, m. die Hauswurz (sempervivum), C.
  8. božı̑čnica, f. 1) das Weihnachtslied, Cig., Jan.; — 2) das Weihnachtsgeschenk (namentlich ein Apfel), C., Št.; — 3) der Christbaum, Cig., Jan., C., nk.
  9. božı̑čnik, m. 1) kruh, ki je na mizi od sv. večera do sv. treh kraljev, das Weihnachtsbrot, Cig., Jan., C.; — 2) = december, C.
  10. božı̑čnjak, m. 1) = božičnik 1), Mur., Cig.; — 2) veliki b., = december, mali b., = januar, kajk.- Valj. (Rad).
  11. božják, m. kleine Münze, Mur., Cig., Jan.; uboga vdova pride in dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.; Ipavski merčin dobiva od vsakega vedra vina po nekoliko soldov za svoj trud: ti soldi se imenujejo: božjaki; v Laščah bi temu rekli "božji denar", Erj. (Torb.); ne bom v nedeljo brez božjaka in bora, Jurč.
  12. božjȃst, f. die Fallsucht, die Epilepsie; žitna b., die Kornstaupe, die Kriebelkrankheit, Cig.; mrzla b., der Rheumatismus, C.; — die Gicht, Jarn.; — iz: božja oblast, Mik.; bav. Gewalt Gottes, češ. boží moc, C.; prim. oblast.
  13. božjȃstnica, f. 1) die Fallsüchtige, M.; — 2) der Baldrian (valeriana officinalis), C.
  14. božjȃstnik, m. der Fallsüchtige, der Epileptiker, Levst. (Pril.).
  15. božjepǫ́tən, -tna, adj. Pilger-, Wallfahrts-, Jan., nk.
  16. božjepǫ̑tnica, f. die Pilgerin, die Wallfahrerin, Jan., nk.
  17. božjepǫ̑tnik, m. der Pilger, der Wallfahrer, Cig., Jan., nk.
  18. božjerǫ̑pnik, m. der Gottesräuber, Let.
  19. bóžji, * adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.
  20. bóžjost, f. die Göttlichkeit, Mur., Jan.
  21. bǫ̑žkati, -am, vb. impf. dem. božati.
  22. božúr, m. 1) die Gichtrose (paeonia officinalis), Mur., Tuš. (B.); — 2) der Safran, Levst. (Nauk); stsl.
  23. brábranək, -nka, m., C., pogl. abranek.
  24. 1. bráč, m. = berač, (Leser), Mik., Vest.
  25. 2. brȃč, m. die Elle, C., Lašče- Levst. (Rok.); — iz it. braccio; prim. prač.
  26. bračíca, f. = beračica 1), Valj. (Rad).
  27. brȃčka, f. nav. pl. bračke, Kohlenbruchstücke, Jan., Gor.; — prim. it. bracia, das Kohlenfeuer.
  28. bráda, * f. 1) der Kinnbart; mlečna b., der Milchbart, Cig.; = mišja b.: Imeli še niso mišje brade, Pa vendar možakom so že zabavljali, Levst. (Zb. sp.); — med brado, in den Bart hinein; na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C., Z.; na brado vino točiti, Str.; na mojo brado, auf meine Rechnung, C.; za brado viseti, Schulden ( bes. Zechschulden) haben, LjZv.; — preg. iz brade ne more pameti spoznati, C.; — kozja b., der Bocksbart; — 2) das Kinn, gola brada, das bartlose Kinn; — 3) bradi podobne reči: das Bartläppchen der Hühner, Cig.; — der Schlüsselbart, Cig.; — das Flugbrett des Bienenstockes, C.; — der hintere, breitere Theil der Sense, Cig.; — der untere Theil des Tabakpfeifenkopfes, C.; — das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — žrjavi lete v brado (in Keilform), Z.; — 4) rastline: božja b., das Zittergras (briza media), Z., Medv. (Rok.); — travniška kozja b., der Wiesenbocksbart (tragopogon pratense), velika kozja b., der große Bocksbart (tr. major), Tuš. (R.).
  29. bradáčək, -čka, m. die Bartnelke (dianthus barbatus), C.
  30. bradačíca, f. rdeča b., die rothe Meerbarbe (mullus barbatus), Erj. (Ž.).
  31. brádast, adj. = bradat, Mur., Mik.
  32. bradȃtəc, -tca, m. der Großbart, Valj. (Rad).
  33. bradatę́ti, -ím, vb. impf. den Bart bekommen, Habd.- Mik.
  34. bradati, -am, vb. impf. jemanden mit dem Barte reiben, Cig.
  35. bradatíca, f. die Bartaxt, breite Axt, Jan.
  36. brádəlj, -dlja, m. 1) das Kinn, V.-Cig., C.; — 2) das Bartläppchen der Hühner, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) der Zapfen am Halse der Schweine, C.; — 4) der Bart der Zimmermannsaxt: bradelj je bradljina brada, Mik.; žatlaka ima toporišče, uho, prednji in zadnji bradelj, Vod. (Rok.); — 5) der Schlüsselbart, C.
  37. brádən, -dna, adj. Bart-; bradni las, Cig.
  38. brádica, f. dem. brada; 1) das Kinnbärtchen; — 2) ein Büschel Wurzeln, M.; — tudi: bradíca.
  39. bradı̑nje, n. coll. der Baumbart, C., ogr.- Valj. (Rad).
  40. brȃdlja, f. die breite Zimmerhacke, die Bartaxt, Cig., Jan., Mik.
  41. bradljáča, f. "koža, ki volu pod vratom visi", Mik.
  42. bradníca, f. die Hellebarte, V.-Cig.
  43. bradničár, -rja, m. der Hellebardier, Cig.
  44. bradník, m. der Bartkamm, Cig.
  45. bradúlja, f. neka trava, Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
  46. bradurína, f. ein großer Bart, Cig.
  47. bragę́še, f. pl. hlače, Dict.; široke platnene hlače, vzhŠt., BlKr.; — prim. it. brachesse, Hosen.
  48. bráhor, -orja, m. der Kropf, Pohl., Mur., V.-Cig., Jan.; — nam. brehor, prim. brehati, C. (?)
  49. bráhorčək, -čka, m. dem. brahorec; das Kröpfchen, Jan.
  50. bráhorəc, -rca, m. dem. brahor; das Kröpfchen, Mur.
  51. bráhornat, adj. kropfig, Mur.
  52. brȃjda, f. an einem Geländer gezogene Reben, die Rebenhecke; — vrsta krompirjevih grmov, Dol.; — iz srlat. braida, Mik. (Et.).
  53. brájdəlj, -dlja, m. der Palmbusch, C.; — der Blumenstrauß, C.; — iz it. fardello, Bündel, C.
  54. brȃjdəljc, -dəljca, m. dem. brajdelj, Jan., C.
  55. brájdišče, n. das Rebengeländer, Jan.
  56. brȃjdnik, m. der Rebenspalierpfahl, Cig., Jan.
  57. brajník, m., Zora, Bes., pogl. branik 2).
  58. bráłən, -łna, adj. 1) zum Lesen geeignet, Lese-: bralna soba, das Lesezimmer, bralno društvo, Leseverein, nk.; — 2) lesbar, Jan.
  59. brȃłnica, f. das Lesezimmer, Jan.
  60. bramānəc, -nca, m. der Brahmane (Brahmine), Jan.
  61. brȃmba, f. 1) die Vertheidigung; — der Schutz; pod tvojo brambo pribežimo, Kast.; — die Wehr; deželna b., die Landesvertheidigung, die Landwehr; požarna b., die Feuerwehr ( prim. gasiteljsko društvo); — 2) die Schutzwaffe, C.; vse to, kar je brambo nosilo, alle Wehrhaften, Krelj.
  62. brȃmbar, -rja, m. = brambovec, Jarn.
  63. brȃmbən, -bna, adj. Wehr-: brambna vojska, der Wehrkrieg, Cig.
  64. brȃmbnik, m. = branitelj, C.
  65. bramborúša, f. der Frühlingssafran (crocus vernus), BlKr.
  66. brámor, -rja, m. 1) die Werre (gryllotalpa vulgaris), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Valj. (Rad), Št.; prim. podjed; — 2) der Spath, der Knoten am Knie, (eine Krankheit bei Pferden und Ochsen), V.-Cig.; junec ima bramorja, (bramora) Polj.; — 3) pl. bramorji, Scropheln, Notr.- Cig., Jan., Nov.; imel je bramorje ali bezgavke, Cv.; — der Beinfraß, Cig., C.; — tudi: brámor, -óra, Polj.; — prim. mramor.
  67. brámorka, f. 1) = bramor (gryllotalpa vulg.), Sv. Križ (Ip.)- Erj. (Torb.); — 2) der Beinfraß, Cig., Jan.
  68. brȃn, -ı̑, f. 1) die Vertheidigung: Presvetli cesar vabi nas Na domovine bran, Vod. (Pes.); ministerstvo deželne brani, das Ministerium für Landesvertheidigung, DZ.; zveza za boj in bran, ein Schutz- und Trutzbündnis, Vod. (Izb. sp.); na bran se držati, sich in der Defensive halten, Vod. (Nov.); der Schutz: Pa mu po zimi odeja snega Bila v dobrotno in toplo je bran, Levst. (Zb. sp.); v bran se postaviti, sich zur Wehre setzen; Doma pusti naj vse na stran, Pridirja meni naj u (v) bran, Npes.; trotzen: Star mecesen redi veje Vetru, zimi v bran stoji, Vod. (Pes.); s klobasami se petku v bran postavljati, Levst. (Zb. sp.); — 2) das schief ins Wasser gebaute Flusswehr, der Sporn, Tolm.; — 3) das Gitterthor, C.; — das Pförtchen, Mik., Rez.- Baud.; — 4) das Sperrkraut (polemonium), C.
  69. brȃn, m. 1) = bran, f. 1), Valj. (Rad); — 2) = jez: Srdita črez branove stopi, Greg.; b. postaviti žugajoči reki, Jurč.
  70. 1. brána, f. 1) = bramba, Habd.- Mik.; — 2) die Egge; izorano njivo z brano povlačiti, auseggen; — 3) brani podobne reči: die Gitterthür, Rez.- C.; das Fallgatter, V.-Cig.; das Sägegatter, V.-Cig.; prim. jarem; — eine Abtheilung der Getreideharfe, Cig., C., M., Gor.; prim. okno, štant; — das Brückenjoch: most v pet bran, Z.; — die Riegelwand, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — der Rost (im Bauwesen), Cig., Gor.; hišo na brano (= na pilote) zidati, Dol.; na brane zidajo na močvirju hiše, Ig; — der Bratrost, C.; — das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers, V.-Cig.; — das Hackbrett (ein Musikinstrument), = cimbal, Gor.; — das Clavier bei den Tuchmachern, Cig.
  71. 2. brána, f. 1) = mrena, C.; — 2) die Nachgeburt, Guts.; — iz lat. membrana.
  72. branáč, m. der Egger, Cig., Jan.
  73. bránati, -am, vb. impf. eggen.
  74. brančúr, -rja, m. = brina, Guts.; — prim. borovnica 2).
  75. brȃnec, -nca, m. coll. abgenommene Kastanien, C.
  76. brȃnək, -nka, m. die Falte, C., Z.; — prim. branja.
  77. brángar, -arja, m. = branjevec, C., Z.
  78. brángarica, f. = branjevka, Mik.
  79. 1. braníca, f. 1) der Wehrthurm, M.; das Schloss, die Festung, C.; — der Zufluchtsort, C.; — 2) bránica, dem. brana 2).
  80. 2. bránica, f. = prepona (Zwerchfell), Erj. (Z.); — prim. 2. brana.
  81. branìč, -íča, m. = mala lesa, C.; — prim. brana 3).
  82. braník, m. 1) das Bollwerk, Cig. (T.); — to je moj branik, das ist mein Schutz; BlKr.; — 2) der Eggenzahn, C. ( nam. brannik); — 3) majhen čoln iz jednega debla, Gor.
  83. braníka, f. der Jahresring bei Bäumen, C.; ploh ima široke branike, Poh., Čemšenik ( Gor.); — prim. borovnika.
  84. braníłən, -łna, adj. Schutz-, Cig., Jan., nk.; branilna zveza, das Schutzbündnis, Cig., Jan.; — branilne naredbe, Sicherheitsvorkehrungen, DZ.
  85. branílọ, n. das Schutzmittel: das Befestigungswerk, Cig.; — die Schirmwaffe, Cig. (T.), C., Jap. (Prid.).
  86. braníšče, n. 1) das Bollwerk, Mur., Cig. (T.), Nov., ZgD.; Dubrovnik je opasan z branišči in zidinami, Vrt.; — die Burg, C.; — 2) das Gerüst der Egge (ohne die Zähne), Cig.; — 3) = brana, der Rost (in der Baukunst), Mur.
  87. branı̑telj, m. der Vertheidiger, der Schirmer, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — der Schutzherr, Krelj.
  88. branı̑teljica, f. die Schützerin, C.
  89. brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.- Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen ( Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.
  90. brȃnja, f. die Falte, Cig., Jan., Mik.; — prim. nabrati.
  91. brȃnjak, m. der Eggenzahn, Svet. (Rok.).
  92. bránjar, -rja, m. der Greißler, der Obsthändler, Cig., Jan.; — iz nem. Fragner; prim. brangar, branjevec.
  93. bránjarica, f. die Greißlerin, die Obsthändlerin, Cig., Jan.
  94. branjarı̑ja, f. die Greißlerei, das Obsthändlergeschäft, Cig., Jan.
  95. branjáriti, -ȃrim, vb. impf. Greißler, Obsthändler sein, Cig.
  96. branjárnica, f. die Greißler-, die Oebstlerbude, Cig.
  97. bránje, n. 1) das Sammeln, b. medu, die Honiglese, Cig.; pos. die Weinlese; v branje, o branju, zur Weinlesezeit, jvzhŠt.; tudi: branjè; — 2) das Lesen; b. sv. pisma; die Vorlesung, Cig., Jan.; b. imeti, eine Vorlesung halten, Cig.; — 3) die Lectüre: to je lepo b.; — na b. moliti, aus dem Gebetbuche beten, Jurč.
  98. bránjenəc, -nca, m. der Schützling, der Schutzbefohlene, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), DZ.
  99. branjeníca, f. das Gehege, Cig.
  100. bránjenik, m. = branjenec, Cig.

   33.201 33.301 33.401 33.501 33.601 33.701 33.801 33.901 34.001 34.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA