Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (33.601-33.700)

  1. bombāst, m. der Schwulst in der Rede, der Bombast, Cig. (T.).
  2. bọ̑mbati, -am, vb. impf. hangend schwingen, sich wiegen, geschaukelt werden, C.; b. se, sich schaukeln, C.
  3. bombȃž, m. die Baumwolle, Cig., Jan., nk.; — prim. it. bombagio, Baumwolle.
  4. bombȃžar, -rja, m. der Baumwollenhändler, Cig.
  5. bombȃžast, adj. baumwollicht, Cig.; — baumwollen, Cig., nk.
  6. bọ̑mbək, -bka, m. 1) kravji zvonček, Valj. (Rad); — 2) die Fruchttraube vom Holunder und Aehnliches, C.; hangende Knospe, C.; das Kartoffelsamenkügelchen, BlKr.; — prim. bombati.
  7. bọ́mbəlj, -blja, m. 1) etwas Hangendes, Z.; — 2) nekak fižol, Št.
  8. bọ̑mbika, f. die hangende Knospe, C.; ("bumbika", SlGor.).
  9. bombljáti se, -ȃm se, vb. impf. = zibati se, C.
  10. bombotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = bobotati, C.
  11. bọ̑mbrek, m., C., pogl. bobrek, bubreg.
  12. bǫ̑me, interj. = bogme, Jurč., Levst. (Zb. sp.), BlKr.
  13. bọ́na, f. die Kröte (bufo vulgaris et variabilis), Ponikve (Prim.)- Erj. (Torb.), Idrija.
  14. bọ̑nka, f. 1) eine Art Birne, C.; — 2) temna, belopikasta smokva, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. bunka.
  15. 1. bọ̑r, m. die Kiefer, die Waldföhre (pinus silvestris), Tuš. (R.); beli bor (p. halepensis), črni bor, die Schwarzföhre (p. laricio), Erj. (Rok.); gorski bor, die Krummholzkiefer (p. pumilio), Cig.; gladki bor, die Weymouthskiefer (p. strobus), Cig.
  16. 2. bòr, -bóra, m. der Kampf, Mur., Cig.; Čujte bor! Kos.; poskusni b., der Wettkampf, Jan.; Pozove petje v bor italijansko, Levst. (Zb. sp.).
  17. 3. bòr, bóra, m. droben denar, der Deut, Kr.; ne bora ne dam, Zv.; bore komu iz žepa pobrati, Jurč.; bora ne čutim po cel teden v žepu, Zora.
  18. bóra, f. 1) = 1. bor (Föhre), Jarn., Dol.; — 2) = oblin: drva dokler še niso razcepljena nego samo na kose razpiljena, Koborid- Erj. (Torb.).
  19. borȃč, m. der Borax, Cig. (T.); — prim. it. borrace.
  20. borȃčnat, adj. Borax-: boračnata voda, Jes.
  21. borȃčnica, f. das Boraxwasser, Jes.
  22. borága, * f. gemeiner Borretsch (borago officinalis), Cig., Medv. (Rok.).
  23. bǫ̑rba, f. der Wettkampf, der Kampf, Cig., Jan., nk.
  24. bóre, adj. indecl. arm: bore prerok, bore Jakob, Jsvkr.; bore mož, bore jaz, bore mati, bore dete, Gor.- Levst. (Rok.); — bore malo, sehr wenig, LjZv.; — nam. ubore; prim. stsl. nebože, nebore ( voc. od nebogъ).
  25. 2. bȏrəc, -rca, m. der Ringkämpfer, Cig., Jan.; — der Fechter, Cig., Jan., nk.; — der Streiter, der Kämpfer, Cig., Jan.; — tudi: borə̀c, -rcà Cb.
  26. borę̑d, m. die Quecke (triticum repens), Kras- Erj. (Torb.); — prim. bared.
  27. bóremi, interj. bei Gott! Vrt.; = iz: bože mi, prim. hs. Boga mi.
  28. 1. bórən, -rna, adj. kampflustig, M.
  29. bórica, f. dem. bora, = borič, Jarn., M.
  30. 1. borìč, -íča, m. dem. 1. bor, kleine Föhre, Z.
  31. 2. borìč, -íča, m. dem. 3. bor: nisem ga dobil ne boriča od doma, Jurč.
  32. boríłən, -łna, adj. zum Kämpfen, Fechten gehörig, Cig., nk.; borilni meč, das Fechtschwert, Cig.
  33. borı̑łnica, f. die Kampfschule, die Fechtschule, Cig., Jan., nk.
  34. boríłnost, f. die Kampffähigkeit, C.
  35. borı̑nje, n. = borovje, C., Št.
  36. boríšče, n. der Kampfplatz, Cig., Jan.; večina kmetov je bila pokončana na borišči, Jurč.; — der Fechtboden, Cig., Jan.
  37. borı̑ščnica, f., C., pogl. borilnica.
  38. borı̑telj, m. der Kämpfer, der Wettkämpfer, Cig., nk.
  39. bọ́riti, -im, vb. impf. rennen: krave rajše domov borijo, nego na kvar, kajk.- Valj., Vest.; — boriti se, = skakati, goniti se, Cig.; — prim. buriti (?).
  40. boríti se, -ím se, vb. impf. kämpfen, ringen, fechten, Cig., Jan., nk.; b. se zoper kaj, gegen etwas ankämpfen, Cig., Jan.; streiten, Jan.; zanken, C.; b. se s čim, sich mit einer schwierigen Sache beschäftigen, Cig. (T.).
  41. borjáč, -áča, m. der Hof, C.; bórjač, -áča, Kras in Prim.- Erj. (Torb.); — der Viehhof, Cig.; ograjen prostor okoli svinjaka, Notr., Dol.; — nam. oborjač, prim. obor = Hürde, Erj. (Torb.).
  42. borjáča, f. = borjač, Jan., Pivka.
  43. bọ̑rje, n. = borovje, Guts., Jarn.
  44. borjénje, n. das Kämpfen, der Wettkampf, Cig., Jan., C., nk.; na skradnje b. svojo dušico okrepiti, kajk.- Valj. (Rad); tudi: borjenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  45. bǫ̑rme, interj. = bogme, C., Z.; — tudi hs.; ogibajoč se besede "Bog" pravijo "bor me" nam. "Bog me", Dan.
  46. bǫ̑rmež, interj. = borme, jvzhŠt.
  47. bǫ́rnost, f. = ubožnost, Cig.
  48. bōrsa, f. die Börse (als Versammlungsort der Kaufleute); — prim. it. borsa.
  49. bōrsən, -sna, adj. Börsen-: borsni kurs, borsna cena, der Börsencours, Cig., Jan., nk.
  50. bȏs, m., Bolc, Koborid- Erj. (Torb.); pogl. bes.
  51. bosáč, m. der Barfüßer, Cig., C.
  52. bosáča, f. 1) die Barfüßerin, Mur.; — 2) ein Rad ohne Schiene, C.
  53. bosák, m. = bosač, Mur., Cig., Jan.
  54. bosáški, adj. Barfüßer-, Cig.
  55. bosáti, -ȃm, vb. impf. barfuß gehen, C.
  56. bȏsəc, -sca, m. der Barfüßer, C.
  57. bosı̑lje, n. = bosiljek, Jan.; — hs.
  58. bosı̑ljək, -ljka, m. das Basilienkraut (ocymum basilicum), Tuš. (R.), Zv.; — hs.
  59. bosíti, -ím, vb. impf. b. konja, dem Pferde das Hufeisen abnehmen, Mur., Cig.
  60. bȏskati, -am, vb. impf. s kamenom pri ostrenju b., Mik.; — pogl. bodckati.
  61. bōsman, m. der Hochzeitskuchen (Hochzeitsstriezel), Jan., C.; bosmani so kvašene podolgaste pogače; na nje prilepljajo iz opresnega testa narejene razne male ptičice in druge živalce, katerih mora na vsakem vse polno biti, vzhŠt.- SlN., Pjk. (Črt.).
  62. bosnik, der Blockwagen, V.-Cig.; — prim. bos.
  63. bosonòg, -ǫ́ga, adj. barfuß, Cig., Jan., nk.
  64. bosopèt, -ę́ta, adj. barfuß; b. pastir, Jurč.
  65. bosopę̑təc, -tca, m. der Barfüßer, Z., Zv.
  66. bosopę́titi, * -pę́tim, vb. impf. barfuß gehen, Cig., Mik.
  67. bosopę̑tka, f. die Barfüßerin, Z.
  68. bosọ̑ta, f. die Barfüßigkeit, Mur., Cig.
  69. bosotúlja, f. die Barfüßige, Cig., C.
  70. bósti, bódem, vb. impf. stechen; vol bode, der Ochs ist stößig; vola se bodeta, die Ochsen stoßen sich mit den Hörnern; kdor se rad bode, se roga iznebi, C.; — bode me, ich habe einen stechenden Schmerz; pos. ich habe Seitenstechen; v oči b., auffallend sein, Jan., nk.; — hervorsprossen: žito iz zemlje bode, Z.
  71. bosúlja, f. die Barfüßige, C.
  72. bòš, adv. ja freilich ( iron.): boš, da bi jim kaj takega na misel prišlo, Ravn.; pa boš! = doch leider! pa boš! tudi lepi Samuelov zgled ni poboljšal Helijevih sinov, Ravn.; — prim. baš.
  73. bòšt, adv. allerdings, wohl, traun, M.; bošt je vesel moral biti Abraham, wohl musste sich A. freuen, Ravn.; — prim. bašti.
  74. bòšti, adv. = boš, bošt, Mur., Jan.; — prim. bašti.
  75. bòt, bóta, m. = bat, C., ogr.- Valj. (Rad).
  76. bòt, adv. quitt: zdaj sva bot, Cig., M., Notr., Dol.; eno do druzega je bot, eines hebt das andere auf, Cig.; — morda iz it. botto, Schlag.
  77. bǫ́ta, * f. 1) der Stiefel, C., Goriš.; — die Stiefelröhre (golenica), C., Dol., Notr.; — prim. fr. botte, Stiefel.
  78. botāničən, -čna, adj. botanisch, Cig., Jan., nk.
  79. botānik, m. der Botaniker, Cig. (T.).
  80. botānika, f. die Botanik; — prim. rastlinoznanstvo.
  81. botāniški, adj. Botaniker-, botanisch, Mur., nk.
  82. botānski, adj. botanisch, Cig., LjZv.
  83. bǫ́tati, -am, vb. impf. ausgleichen (in der Rechnung), Cig., Met.; — prim. bot.
  84. bǫ́ter, -tra, m. der Pathe; komu za botra biti (iti), bei jemandem Pathenstelle vertreten; krstni b., der Taufpathe; birmski b., der Firmpathe; — prim. stsl. kъmotrъ iz lat. compater, Mik. (Et.).
  85. bǫ́tica, f. dem. bota; kleiner Stiefel, M.
  86. botiti se, -im se, vb. impf. sich blähen, Jan.
  87. bǫ́tričən, -čna, adj. Pathen-: botrična nedelja, der erste Sonntag nach Ostern (= bela nedelja), Dol.- Cig.
  88. botrína, f. 1) die Gevatterschaft; v botrini smo si, wir stehen zu einander im Verhältnis der Gevatterschaft; tudi: botrina sva si, Pjk. (Črt.); — 2) coll. die Pathen: z botrino se prepirati, Kres; kjer se botrina krega, zemlja križem poka, Jan. (Slovn.); — 3) der Pathenschmaus, Mur., C.
  89. botrı̑nəc, -nca, m. der Gast beim Pathenschmause, Mur., Cig.
  90. botríniti se, -ı̑nim se, vb. impf. Gevatterschaft auf sich nehmen: ženi se bliže ko moreš, botrini se dalje ko moreš, Kres.
  91. botrínja, f. 1) = botra, Dict.- Mik.; — 2) = botrina 1), Dict., Cig., Jan.; — 3) der Pathenschmaus, Kr.- Valj. (Rad); tudi pl. botrinje, Kras.
  92. botrinjáča, f. = botrinska pogača, C.
  93. botrı̑nski, adj. zur Gevatterschaft, zum Pathenschmause gehörig, Mur., Cig.
  94. botrı̑nščak, m. = botrinec, C.
  95. bǫ́triški, adj. botriška nedelja, t. j. prva po veliki noči, Pjk. (Črt.).
  96. bǫ́triti se, -im se, vb. impf. in das Pathenverhältnis treten, Jan.
  97. božančè, -ę́ta, n. das Hätschelchen, Cig.
  98. božȃnski, adj. göttlich, Habd., Mur., nk.; božansko lep, göttlich schön, nk.
  99. bǫ́žati, * -am, * vb. impf. sanft streicheln, liebkosen; — prim. bože, Mik.; (prav za prav = "božec" [ubožec] komu praviti).
  100. bǫ̑žcati, -am, vb. impf. dem. božati, Polj.

   33.101 33.201 33.301 33.401 33.501 33.601 33.701 33.801 33.901 34.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA