Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (33.501-33.600)

  1. boježéljnost, f. die Kampfbegierde, Cig., nk.
  2. bǫ̑jna, f. der Kampf, der Krieg, ogr.- Valj. (Rad).
  3. bojníca, f. die Kämpferin, die Kriegerin, Valj. (Rad); zdaj pak, ti bojnica, pripravljaj se! Dalm.
  4. bojník, m. der Kämpfer, der Krieger, Cig., Jan., Dalm.; — der Fechter, Mur.; = pretepač, C.
  5. bojnína, f. die Kriegssteuer, Cig., Jan.
  6. bȏjsən, -sna, adj. "kozam pravijo rogate, ovcam pa bojsne, in če se jim hočejo prav sladkati, tudi bojsce ali bojsnice", Bes. 1870. 29.; — morda nam. bosen; — prim. bos.
  7. bȏjski, adj. = bojen, C., Hip. (Orb.).
  8. bojtár, -rja, m. der Unterschafhirt, ogr.- C., Valj. (Rad); — iz magy.
  9. bòk, bóka, m. 1) die Seite des Körpers, die Flanke, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); sablja mu visi z boka, Jurč.; — 2) die Bauchseite des Schiffes, Cig., Cig. (T.); eines Gefäßes: lonec ima bok, C.; kotel je v boku ves pokrpan, jvzhŠt.; der Bauch einer Säule, Jan.; — 3) der Bergabhang, das Gehänge, Cig., Cig. (T.), Jes.; v bok iti, bergauf gehen, BlKr.- M.; — 4) der Schachtstoß ( mont.), Cig. (T.); — 5) die Flanke (im Kriegswesen): sovražnika napasti v bok, Cig., Jan.; — 6) na bok gledati = škiliti, BlKr.
  10. bokȃł, -ȃla, m. die Maß: b. vina, Kr.; merski b., die Messkanne, Cig.; — prim. it. boccale, der Krug.
  11. bokȃlar, -arja, m. der maßweise trinkt, M.
  12. bokȃlič, m. die zwiebeltragende Lilie (lilium bulbiferum), Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
  13. bokalı̑čnica, f. die Maßflasche, C.
  14. bokalína, f. 1) prstena skleda, Žabče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — 2) das Kesselthal, = kotlina, Jes.
  15. bokȃłnica, f. die Füllstange, die Schürstange (bei den Kohlenbrennern), Cig.; b., precej dolga preklja, s katero ogljarji braško v kopo spravljajo, Zv.
  16. bȏkanje, * n. 1) polnjenje ogeljnice s suhimi okleški, C.; — 2) die Fülle (bei den Kohlenbrennern), Cig.
  17. bokára, f. ein bauchiges Gefäß, Mik.
  18. bókast, adj. bauchig: bokasta posoda, Mik.; b. sod, C.; bokasta ladja, Zora; — convex, C.
  19. bokàt, -áta, adj. convex, h. t.- Cig. (T.), C.
  20. bókati, ** -am, vb. impf. 1) bauchig machen: bokati dogo, eine Daube hohl schneiden, Cig.; — b. se, sich werfen (o lesu), Z.; — 2) den Kohlenmeiler füllen: ogeljnico bokati, Cig., C.
  21. bokatojámast, adj. convex-concav, Cig. (T.).
  22. bokátost, f. die Bauchung ( z. B. der Säule), h. t.- Cig. (T.).
  23. bókoma, adv. Bord an Bord (o ladijah), DZ.
  24. bȏł, m. = bol f. der Schmerz, Mur., Cig., Jan., Prip.; porodni boli, die Geburtsschmerzen, C.
  25. bȏł, -i, f. der Schmerz, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); srčna b., das Herzeleid, Jan.; Duh plemeniti sam bo nosil boli, Greg. ( prim. bȏl, gen. bȏli, kajk.- Valj. [Rad]); — suha bol, die Schwindsucht, Notr.
  26. bolèč, -ę́ča, adj. ( part.) schmerzend; boleča rana, boleče oko; boleče zadeti, den rechten Fleck treffen, Cig.; ves boleč, mit Schmerzen beladen, Cig.
  27. bolę̑čək, -čka, m. der Schmerzstich, Mik.; porodnični bolečki, die Geburtsschmerzen, Mur.
  28. bolę́čən, -čna, adj. schmerzhaft, Guts. (Res.).
  29. bolečína, f. der Schmerz; porodne bolečine, die Geburtswehen, Cig.; srčna bolečina, das Herzeleid.
  30. bolečínast, adj. voll Schmerzen, Mur.
  31. bolečı̑nski, adj. den Schmerz betreffend; — schmerzhaft, Cig., M.
  32. bolẹ́hast, adj. = bolehav, Cig.
  33. bolẹ́hati, -am, vb. impf. kränkeln, leidend sein.
  34. bolẹ̑hnica, f. das Siechenhaus, M., C., DZ.
  35. bolẹhnóta, f. = bolehnost, M.
  36. bolẹ́host, f. = bolehnost, Dict.- Mik.
  37. bǫ́len, -ena, m. der Schied (aspius rapax), riba živoča v Savi, sem ter tja tudi v Krki, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.).
  38. bolę̑n, adj. = bolan, M., Št.
  39. boleníca, f. = bolnica 1), Mur.
  40. boleník, m. = bolnik, Mur.
  41. bolẹ̑nje, n. das Schmerzen, Cig., M.; — die Krankheit, Mur., ZgD.
  42. bolérič, m. der graue Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Štrek.
  43. bolerı̑čka, f. = bolerič, Štrek.
  44. bolẹ̑st, f. der (innere) Schmerz, Jan., Met., nk.; — prim. hs. bolest, Krankheit, Schmerz.
  45. bolẹ̑stən, -tna, adj. schmerzlich, schmerzhaft, Mur., Jan., C., nk.; bolestna vest, C.
  46. boleštráti, -ȃm, vb. impf. = beleštrati, Dict.
  47. bolẹ́ti, -ím, vb. impf. schmerzen; zobje me bole, glava me boli, ich habe Zahn-, Kopfschmerzen; lasje ga bole, er hat einen Katzenjammer; vpije, da človeka ušesa bole, = er schreit, dass einem die Ohren gellen; — to me v srce boli, das thut mir in der Seele weh, Cig.; to me še zdaj boli, ich kann es nicht verschmerzen, Cig.; — ta ga bode bolela, das wird ihm hoch zu stehen kommen, Cig.; troški bole (treffen) občino, Levst. (Nauk); zavoljo tega me ne bo glava bolela, das lasse ich mich nicht anfechten, Cig.; tvoj denar ga boli, dein Geld flösst ihm Neid ein, Z.
  48. bolẹ̑zən, -zni, f. die Krankheit; očesna b., die Augenkrankheit; vročinska bolezen, hitziges Fieber; b. sv. Vida, der Veitstanz, Cig.; b. sv. Valentina, die Fallsucht, die Epilepsie, Jan.; sramna b., die venerische Krankheit, Cig., Jan.; ženska b., die monatliche Reinigung, C.; nalezljiva, kužna b., eine ansteckende Krankheit; bela b., die Bleichsucht, Cig., C.; suha b., das Zehrfieber, die Hektik, Cig.; uscana b., die Harnruhr, Cig.; huda b. = padavica, C.; gnila b. = metljaji pri ovcah, C.; rdeča b., der Rothlauf (der Schweine), C.; b. si navleči, sich eine Krankheit holen, Cig.; b. nalesti, von einer Krankheit angesteckt werden; prestati b., eine Krankheit überstehen; b. se hujša, poprijema, die Krankheit nimmt zu, Cig.; b. gre po ljudeh, die Krankheit ist epidemisch, Levst. (Nauk); preg. dolga bolezen, gotova smrt, eine langwierige Krankheit bringt den Tod; b. gre z vozom v človeka, iz človeka po niti, Jan. (Slovn.).
  49. bolẹ̑zən, -zna, adj. krankhaft: bolezno srce, schmerzvolles Herz, C.
  50. bolẹ̑zənski, adj. Krankheits-: bolezenski troški, die Kranheitskosten, DZ.; bolezenska zgodba, die Krankengeschichte, DZ.
  51. bolẹznóba, f. = boleznost, Mur.
  52. bolẹ̑znost, f. die Krankheit, C., ogr.- Let.; — der Schmerz, ogr.- Valj. (Rad), Danj.- M.
  53. bȏlež, m. der Schmerz, C.
  54. bȏłgati, -am, vb. impf. ( pf.), C.; — pogl. ubogati.
  55. bółha, f. 1) der Floh (pulex irritans); bolha me pika, jé; bolhe loviti; morska b., der Meerfloh (talitrus), Erj. (Z.); b. peščenica, der Sandfloh (sarcopsylla penetrans, Erj. (Z.)); povodna b., der Flohkrebs (gamarus), Cig., Erj. (Z.); prstna b., der Erdfloh (haltica oleracea), Erj. (Z.); ( prim. bolhač); — 2) der oberste Weinpressriegel (ein würfelförmiger Holzpflock), C.; — 3) der Kreisel (= volk), C.; — 4) das Weberschiffchen, C.
  56. bołháč, m. 1) kdor ima veliko bolh, Z., Valj. (Rad); — 2) der große Erdfloh (haltica oleracea), Erj. (Z.).
  57. bołháča, f. das Flohkraut (pulicaria), C.
  58. bółhast, adj. 1) voll Flöhe, Mur.; — 2) flohfarben, Cig.
  59. bołhàt, -áta, adj. voll Flöhe, Z.
  60. bołhı̑njak, m. 1) der Flohwinkel, Mur.; — 2) der Flohkoth, Mur.; — 3) neka bela prtenina, po kateri so drobne, temne pičice, kakor bi bila od bolh onesnažena, Št.
  61. bołhobèr, -bę́ra, m. der Flohfänger (o raku), LjZv.
  62. bòli, conj. = ali, Kor.- C., Npes.-Schein.
  63. bolíkati, -am, vb. impf. = bolehati, C.
  64. bọ́liti, -im, vb. impf. unverständlich reden, brummen, C., Z.; lärmen, C.; schreien: tele boli, das Kalb schreit, Trst. (Let.).
  65. bòlj, adv. (skračeno iz: bolje) mehr (magis), in höherem Grade; bolj črno, schwärzer; bolj ko boš priden, rajši te bodemo imeli, je fleißiger du sein wirst, desto lieber werden wir dich haben.
  66. boljár, m. der Aristokrat, Cig. (T.); der Optimat, Cig.; boljari, die Vornehmsten, Jan.; — prim. stsl. boljarъ.
  67. boljárski, adj. aristokratisch: boljarska vlada, die Aristokratie, Cig. (T.).
  68. bȏljəc, -ljca, m. der Vornehme, der Optimat, C., Z.; boljci (optimates), Npes.- Mik., Ravn.; — der Oberbauer, Cig.
  69. bȏljək, -ljka, m. das Wohl, Cig. (T.); — prim. hs. boljak.
  70. bọ̑lji, i. bọ̑ljši, I. adj. compar. besser; na bolje se je obrnilo, es hat sich zum Besseren gewendet; čim več, tem bolje, je mehr, desto besser; (v) boljši kup, wohlfeiler; — II. adv. bolje (boljše), besser; bolje gospodari nego sem mislil; bolniku je bolje, dem Kranken geht es besser; — = bolj: hudič ogenj še bolje podneti, Trub.; bolje prav, Kast.
  71. boljka, f. das Ruchgras (anthoxanthum odoratum), Tuš. (B.).
  72. boljšáłen, -łna, adj. correctionell, Jan.
  73. boljšȃłnica, f. das Besserungshaus, die Correctionsanstalt, DZ.
  74. bọ̑ljšati, -am, vb. impf. bessern, auferbauen; b. se, sich bessern, besser werden; počasi se boljša, seine Genesung schreitet langsam vorwärts, Cig.
  75. boljȗnəc, -nca, m. der Wundklee (anthyllis montana), Pedrovo nad Rihenberkom- Erj. (Torb.).
  76. bȏlmet, m. der Dosten (origanum vulgare), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. nem. Wohlgemuth = Dosten.
  77. bołníca, f. 1) die Kranke, die Patientin; — 2) bȏłnica, das Krankenhaus, das Spital, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — stsl., rus.
  78. bȏłničar, -arja, m. der Krankenwärter, Cig., DZ.
  79. bȏłničarica, f. die Krankenwärterin, Cig.
  80. bołníčək, -čka, m. der kleine Patient, C.
  81. bȏłničən, -čna, adj. zum Spital gehörig, Spital-, Jan., nk.
  82. bołníšče, n. das Krankenzimmer, Levst. (Pril.); — das Krankenhaus, Vod. (Bab.), SlN., Str.
  83. bołnı̑ščnica, f. das Krankenhaus, das Spital, Cig., Jan., Ravn., nk.
  84. bołnı̑ški, adj. Kranken-; bolniška hrana; bolniška ladja, das Krankenschiff, Cig.
  85. bołnonòg, -nǫ́ga, adj. an den Füßen krank, Jan.
  86. bołnoòk, -ǫ́ka, adj. augenkrank, Jan.
  87. bółskati se, -a se, vb. impf. = bliskati se, C., Notr., Tolm.
  88. bołščȃj, m. der Blinzler, Lašče- Levst. (M.).
  89. bołščáti, -ím, vb. impf. 1) glotzen: bolščeče oči, Str.; Kaj bolščite in se žalostite? Zora; kaj zmrzujete in bolščite? Jurč.; — oči mu bolšče iz glave, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) voda bolšči = malo curi, Lašče- Levst. (M.).
  90. bołšíca, f. dem. bolha, Jan., Valj. (Rad).
  91. bołšı̑nəc, -nca, m. der Flohsame (plantago psyllium), Erj. (Rok.).
  92. bołšı̑njak, m. das Flohnest, Jan.
  93. bołšják, m. = bolšinec, Cig.
  94. bołšnják, der vordere Hemdschlitz, Kr.- Valj. (Rad).
  95. bȏłt, m. die Schlucht, Gor., Tolm.; — der Abgrund, Temljine- Štrek. (Let.).
  96. bȏlta, f. das Gewölbe, Mur., BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. volta.
  97. bȏłzati, -am, vb. impf. lecken, C., Št.; — (iz "obolzniti" napačno narejena imperfektivna oblika, C.).
  98. bȏłzen, -zni, f. die Spalte, die Ritze: žival (= bečele) sili skoz bolzni, Levst. (Beč.), Lašče; — prim. bezen.
  99. 1. bọ̑mba, f. etwas Freihangendes, z. B. die Schaukel, C.
  100. 2. bǫ̑mba, f. velika, otla, razletna krogla, die Bombe.

   33.001 33.101 33.201 33.301 33.401 33.501 33.601 33.701 33.801 33.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA