v (33.301-33.400)

33301. bobnı̑čarica, f. die Paukenschlägerin, Vest.
33302. bobníčən, -čna, adj. 1) Pauken-: bobnični obroček, der Paukenring, Cig.; — 2) bobnična otlina, die Paukenhöhle (im Ohr), b. mrena, das Paukenfell, bobnični žleb, der Paukengang, Cig.
33303. bobnílọ, n., Cig., Jan., pogl. bobnič.
33304. bobníšče, n. der Resonanzboden, Cig.
33305. bóbniti, bȏbnem, vb. pf. bohnenhart werden, C.
33306. bobnjáča, f. die Windsucht, Cig.; — prim. bobnica 3).
33307. boborážənj, -žnja, m. die gemeine Kröte (bufo vulgaris), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
33308. bobotáč, m. der Plauderer, der Schwätzer, V.-Cig., C., Jap. (Prid.).
33309. bobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) dumpf rollen, Cig.; grom boboče, Zora; rauschen: voda boboče v podzemeljske brezdne, C.; kopita bobočejo, C.; — 2) plappern, schwätzen, V.-Cig., C., Mik., Vrt.; molitev, kjer se veliko boboče in besedi dela, Dalm.
33310. bobótəc, -tca, m. = škrobotec, der Klappertopf (rhinanthus), C.
33311. bobótniti, * bobȏtnem, vb. pf. durch Feuchtigkeit verderben, vermorschen (o lesu, suknu, moki), C.
33312. bobotȓžəc, -žca, m. der Bohnenhändler, C.
33313. bobotúlja, f. 1) die Plaudertasche, Cig.; — 2) = žličarica, die Löffelente, Cig.
33314. bǫ̑breg, m. 1) nav. pl. bobregi (bobreki) die Niere, C.; — 2) der Fichten- oder Tannenzapfen, Valj. (Rad); — pogl. bubreg.
33315. 1. bòč, bóča, m. ein Bergvorsprung, eine bauchige Berghöhe, C.; die Ausbauchung ( z. B. eines Steines), C.; — prim. bok.
33316. 2. bòč, m. ein mit einem hölzernen Kasten umzimmerter Feldbrunnen, V.-Cig., Polj.; — prim. 1. beč, 2. buč.
33317. bóčən, -čna, adj. 1) Seiten-: bočna stena, die Seitenwand, Cig. (T.); — 2) gewölbt, Zora.
33318. bočína, f. der Bauch (eines Gefäßes), Z., DZ.
33319. bóčiti, * -im, vb. impf. convex machen, Z.; — b. se, sich bauchen; deska se boči, das Brett wirft sich, Fr.- C.; lesena streha se boči, zapŠt.
33320. bǫ̑čka, f. = ovca "ob očeh" rumenkasta ( nam. obočka), Vas Krn- Erj. (Torb.).
33321. bȏčki, adv. seitwärts, C., Mik.
33322. bȏčnat, adj. convex, C.
33323. bočníca, f. 1) das Seitenstück von einem Gegenstande, C.; das Flankenbrett, Jan.; — 2) = pakrog, Cig., Jan.
33324. bočník, m. das Flankenstück, das Seitentheil (beim Rind), C.
33325. bǫ̑d, m. das Stechen (eine Krankheit), Cv.
33326. bodáč, m. stößiger Ochs, Mur.
33327. bodák, m. 1) die Stechwaffe, Jan.; das Bajonnett, Z.; — 2) die Distel, C.
33328. bodáłce, n. der Dolch, Cig., Jan.
33329. bodȃłčar, -rja, m. der Dolchmacher, Cig.
33330. bọ̑dalica, f. das Pfriemengras (stipa), (bud-) C., Medv. (Rok.).
33331. bodálọ, n. 1) der Dolch, Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; — 2) bọ̑dalo, kdor samo boda in nič ne opravi, schlechter Schuster, Schneider, ein Pfuscher, (bud-) C.
33332. bọ̑dati, -am, vb. impf. stechen: trava boda, C.; z nitjo boda, kdor ne more vdejati, C.; mit der Nadel Stiche machen, C.; z mašino se hitro šiva, to bi pa moral človek počasi bodati ("budati"), jvzhŠt.; — erfolglos arbeiten, C.; stümpern, (bud-) V.-Cig., Notr.
33333. bọ̑dcati, -am, vb. impf. hervorstechen, hervorwachsen, (o travi, laseh), (boc-) C., M.
33334. bọ̑dcək, -cka, m. 1) der Stachel, Cig.; — 2) die Nadel (der Nadelhölzer), Cig.; — 3) der erste Ansatz der Feder eines jungen Vogels, (bocek) Cig.
33335. bodcíka, f. neka riba: der Stör, C.
33336. bọ̑dcka, f. = bodcek 1), C.
33337. bọ̑dckati, -am, vb. impf. sticheln, SlN.
33338. bọ̑dčəc, -čəca, m. der Stechdorn (paliurus aculeatus), (bočec) Boršt v Istri- Erj. (Torb.).
33339. bọ̑dčica, f. dem. bodcka; pl. bodčice, die Waldstreu des Nadelholzes, Z., ("bučice", Zilj.- Jarn. [Rok.]).
33340. bȏdəc, * -dca, m. 1) ein stechendes Ding, der Stachel, Cig., Jan.; ježevi bodci, Z. ^*; — 2) die Nadel (der Nadelhölzer), Z.; — die Achel, Trst. (Let.); — die Hauhechel (ononis spinosa), C.; — 3) bodci, der erste Ansatz von Federn bei Vögeln, Z., jvzhŠt.; — 4) das Schamglied des Mannes, C.; — 5) der Stich, Jan., Zora; s tremi smrtnimi bodci, mit drei tödtlichen Stichen, Vod. (Izb. sp.); — das Stechen: bodec v očesu, Žnid.; — das Seitenstechen (pleuritis), Habd., BlKr.
33341. bodečíca, f. das Seitenstechen (pleuritis), Valj. (Rad).
33342. bȏdək, -dka, m. 1) der Borst (die Spitze), Jan.; die Nadel (am Baume), Jan.; — 2) der Stich, Jan.
33343. bȏdəlj, -dlja, m. = bodec 1): ježevi bodlji, die Stacheln des Igels, Levst. (Zb. sp.).
33344. bodəljščák, m. eine Distelart, C.
33345. bodȇnəc, -nca, m. 1) die Wimmer, C. (morda pravilna oblika za: bedenec); — 2) bódenəc, der Schmerzstich, Mur.
33346. bodeníca, f. das Stechen (bolezen), C.
33347. bōdər, -dra, adj. heiter, munter, muthig, Jan., Šol., Cig. (T.); bodri možakarji so naglo razsodili, LjZv.; Rad gledam ti v valove bodre, Greg.; — iz rus.
33348. bȏdež, m. 1) der Dolch, das Schwert, Habd., Jan., C.; — 2) der Kurbelspieß, C.; — 3) die Hauhechel (ononis spinosa), C.; — 4) bọ̑dež, langsamer Arbeiter, C.; prim. bodati.
33349. bodı̑c, m. trnjavi b., die feindornige Felsenschnecke (murex tenuispina), Erj. (Ž.).
33350. bodíca, * f. der Stachel ( z. B. des Brombeerstrauches), C.
33351. bodícati, -am, vb. impf. sticheln, C., Z.
33352. bodícniti, bodı̑cnem, vb. pf. stechen, C.; z iglico b. koga, Npes.-Vraz.
33353. bodìč, -íča, m. 1) die Baumnadel, C.; — 2) die Spitzklette (xanthium spinosum), Podgorje v Istri- Erj. (Torb.); — 3) die Eberwurz (carlina acaulis), Dolenji Kras- Erj. (Torb.).
33354. bodı̑čje, n. 1) = bodičevje, 1) C., Bes.; — 2) die Stechpalme (ilex aquifolium), Medv. (Rok.); — die Spitzklette (xanthium spinosum), Štrek.
33355. bodíka, f. 1) spitzblättriger Spargel (asparagus acutifolius), Malhinje- Erj. (Torb.); — 2) die Stechpalme (ilex aquifolium), C.
33356. bǫ́dikaj, -česa, I. pron. etwas Geringes, Nichtsnutziges, Schlechtes: b. govoriti, za bodikaj imeti, C., vzhŠt.; — II. adj. indecl. gering, nichtsnutzig, schlecht: bodikaj ljudstvo, b. človek, b. trava, C., vzhŠt.
33357. bǫ́dikak, adj. = bodikakšen, C., vzhŠt.
33358. bǫ́dikakšən, -šna, adj. gering, schlecht, C., vzhŠt.
33359. bǫ́dikakši, adj. = bodikakšen, C., vzhŠt.
33360. bǫ́dikakšnost, f. die schlechte Beschaffenheit, C.
33361. bǫ́dikam, adv. b. hoditi, gemeine, unanständige Orte besuchen, C., vzhŠt.
33362. bǫ́dikde, adv. an gemeinen, unanständigen Orten, C., vzhŠt.
33363. bodı̑l, m. der Stechspaten, Kras- Erj. (Torb.); — prim. it. badile, Schaufel.
33364. bodíłce, n. kleiner Pfriem, Cig.; — der Speiler, Cig.
33365. bodílj, m. die Lungenentzündung, Sv. Lucija na Mostu- Erj. (Torb.).
33366. bodílọ, n. der Stachel, C., M.; bodilo na trnji, Škrinj.- Valj. (Rad); — die Bohrahle, der Pfriem, Cig., Jan.; v uganki: šilo, bodilo, po hosti hodilo, ni pilo ne jelo, pa vendar živelo, (ali: pa vendar debelo), = kostanjeva ježica, jvzhŠt.; — die Stechwaffe, Cig., Jan.
33367. bȏdkati, -am, vb. impf. kleine Stiche machen, Valj. (Rad).
33368. bódljaj, * m. 1) der Stich, Mur., Jan.; — 2) pl. bodljȃji, das Seitenstechen; prsni bodljaji, das Stechen in der Brust, Cig.
33369. bodljȃjščak, m. eine Art Distel, C.
33370. bodlják, m. 1) die Distel, C.; — 2) = glog, der Weißdorn, C.
33371. bodljár, -rja, m. der Stachelkäfer (mordella fasciata), Erj. (Z.).
33372. bọdljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kleine Stiche machen: langsam arbeiten, (bud-) C.; — 2) anstechen: klobase b., (budlati), Mik. (V. Gr. II. 470.).
33373. bodljíka, f. 1) der Stachel, Cig. (T.); ( pos. pri rastlinah), C.; — 2) die Distel, Jan.
33374. bodník, m. = bajonet, Cig.
33375. bodòč, -ǫ́ča, adj. ( part.) zukünftig, Jan., nk.
33376. bodǫ̑čnik, m. das Futurum ( gramm.), Raič ( Let.).
33377. bodǫ́čnost, f. die Zukunft, Jan., nk.
33378. bodonę́ža, f. die Eberwurz (carlina acaulis), Z.; lepocvetna b., Glas.
33379. bódor, m. der Stich, Meg.
33380. bodrénje, n. die Aufmunterung, Cig. (T.); — prim. bodriti.
33381. bodrílọ, n. die Aufmunterung, Cig. (T.), Navr. (Spom.); — prim. bodriti.
33382. bodríti, -ím, vb. impf. ermuntern, nk.; osrčavati in b. koga, LjZv.; — iz rus.
33383. bọ̑g, * bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.- M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), ^*von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; ( prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras- Erj. (Torb.).
33384. bogaboję́čən, -čna, adj. = bogaboječ, Jan., bogaboječno živeti, Schönl.
33385. bogaboję́čost, f. = bogaboječnost, Jan., Jap. (Sv. p.).
33386. bogàt, -áta, adj. reich; bogata nevesta; bogata dežela; bogato oblečen biti, reich, prächtig gekleidet sein; — bogato se oženiti (omožiti), eine reiche Partie machen; bo bogat, kakor pes rogat, = er wird nie reich sein, Guts.; bogat s čim, Met., Mik.; bogat s čredami, herdenreich, Jan.; bogate s sladkim medom čebele, Kast. (N. c.); loka z dišečimi rožami bogata, eine Au, reich an duftenden Blumen, Ravn.- Mik.; bogat s čednostmi, tugendreich, Jan.; bogat z učilniško omiko, Levst. ( LjZv.); — zlata bogat, goldreich, bogat slavnih del, thatenreich, Cig., nk.; — reichlich: bogata žetev, bogati zakladi; bogata ruda, derbes Erz, Cig.; — tudi: bógat, -áta, Št.
33387. 1. bogatȃj, m., Pohl.- Valj. (Rad), LjZv., pogl. bogatej.
33388. 2. bogatȃj, m., Cig., Jan., M., pogl. bogotaj.
33389. bogatáš, m. der Reiche, C., jvzhŠt.
33390. bogatáški, adj. Reichen gehörig, nach Art reicher Leute, Zora.
33391. bogȃtej, m. = bogatin, bogatec, Jarn.
33392. bogatẹ́ti, -ím, vb. impf. reich werden.
33393. bǫ̑gati, -am, vb. impf. 1) = ubogati, folgen, Jan., Št.; — pšenica me boga, gedeiht, SlGor.- C.; — 2) b. se s kom, mit jemandem friedlich auskommen, Cig.; prim. pobogati se; — 3) b. se, sich schicken: boga se ti, Gor.; Dunajčanom se boga, es geschieht den Wienern recht, ZgD.; — iz nem. folgen.
33394. bogatíca, f. die Reiche, Zora, Z.
33395. bogatíłən, -łna, adj. bereichernd, Cig.
33396. bogátiti, bogȃtim, vb. impf. reich machen, bereichern; b. se, sich bereichern.
33397. bogatúh, m. der Reiche ( zaničlj.), Mur., Cig., Jan., Ravn.
33398. bogȃtuš, m. = bogatuh, kajk.- Valj. (Rad).
33399. bogčarı̑ja, f. coll. die Armen, kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. bogec.
33400. 1. bọ̑gəc, -gca, m. dem. bog; 1) der liebe Herrgott; — das Crucifix; — 2) der Götze, Habd.- Mik., C., ogr.- Valj. (Rad); — 3) die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Goriš.- Erj. (Torb.).

   32.801 32.901 33.001 33.101 33.201 33.301 33.401 33.501 33.601 33.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani