Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (33.201-33.300)

  1. blə̀zi, adv. = blez, Jap. (Prid.), Gor.
  2. blə̀zọ, adv., Mur., Cig., Jan., pogl. blez.
  3. blə̀zu, adv., nam. blizu, Tolm.; Se blezu zaveda, Vod. (Pes.).
  4. blínəc, -nca, m. = mlinec, Vest.
  5. blískalica, f. das Johanneswürmchen, der Leuchtkäfer, ("buskalica"), Goriš.- Erj. (Torb.).
  6. bliskȃnica, f. der Blitz, ogr.- Raič ( Nkol.).
  7. blı̑skast, adj. blitzartig, M.
  8. blískati, -am, vb. impf. 1) blitzen: z očmi bliska, seine Augen sprühen Feuer, Cig.; — bliska = bliska se; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.- Valj. (Rad); tako močno bo grmelo in bliskalo, da ljudje bodo oslepeli, Jsvkr.; bliska ino treska, ogr.- Valj. (Rad); — 2) b. se, blinken; zlato se bliska, Cig.; glitzern: Kak lepo se rosa bliska! Preš.; — bliskalo se je rib in ribic vse polno po vodi, Ravn.; — bliska sè, es blitzt; vso noč se je bliskalo; — blíšče se, Valj. (Rad).
  9. bliskèt, -ę́ta, m. das Gefunkel, Mur., Mik.
  10. blisketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) wetterleuchten, C.; — 2) funkeln, blinken.
  11. blískniti, blı̑sknem, vb. pf. aufblitzen, Cig.; — b. koga, jemandem einen Schlag versetzen, C.
  12. blı̑skoma, adv. blitzschnell, M., nk.
  13. bliskóta, f. = bleskot, Jan., Vrt.; Zakaj sem, oh, zakaj Oslepel v nje bliskoti! Levst. (Zb. sp.).
  14. bliskotȃnje, n. das Wetterleuchten, Jes.
  15. bliskotáti, -otȃ, -ǫ́če, vb. impf. wetterleuchten, C.
  16. bliskótən, -tna, adj. = bleskoten, Jan., Bes.
  17. blísniti, blı̑snem, vb. pf. = bliskniti, Cig.
  18. blı̑šč, m. 1) der Schimmer; — der Glanz, die Pracht, Cig., Jan., nk.; — 2) das Auge auf den Zeugen in den Manufakturen, Cig.
  19. bliščáti, -ím, vb. impf. = bleščati, b. se = bleščati se, Cig., Jan., Ravn., Met., nk.
  20. bliščílọ, n. der Glanz, C.
  21. bliščóba, f. der Glanz; — die Pracht, der Prunk, Cig., Jan., nk.
  22. bliščóbən, -bna, adj. glänzend, prachtvoll, Jan.
  23. blìz, I. adv. 1) = blizu, nahe: b. biti, Met., Mik.; — 2) bliz, bliz da, wahrscheinlich, vermuthlich, Cig., Gor.; — II. praep. c. gen. = blizu: bliz nebes, Met., Mik., Dol.; — prim. stsl. blizь.
  24. blízək, -zka, adj. nahe, Cig. (T.), Mik.
  25. blízək, I. adv. = blizu, Notr.- Levst. (Rok.); — II. praep c. gen. = blizu: blizek ceste je vrt, Mik.; — iz: bliz- (blizu) + -ka.
  26. blízən, -zna, adj. = bližnji, Guts.; pred očmi že hodi blizna bridka smrt, Guts. (Res.).
  27. blízi, adv. et praep. = blizu, Dict., Jarn., Trub., Dalm., Schönl., jvzhŠt.; blizi cerkve, Jsvkr., ("blizi pro blizu", Boh.); — prim. stsl. blizê.
  28. blizína, f. die Nähe, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  29. blizkọ̑st, f. = bližava, Jan.
  30. bliznìč, -íča, m. kratek čok ali bruno, C., Notr.; — prim. bliznjak 2).
  31. bliznják, m. 1) der Zwillingsbruder, Ravn.- Cig.; — 2) dva bliznjaka, zwei Blöcke aus einem Stamm, Cig.
  32. blízọ, adv. et praep., Mur., Cig., Jan., C. i. dr.; — pogl. blizu.
  33. blizọ̑st, f. = bližava, Cig., C., Zora.
  34. blizostółpən, -pna, adj. nahsäulig ( arch.), Cig. (T.).
  35. blízu, I. adv. nahe (o prostoru in času); b. stati; konec leta je b.; — annäherungsweise, beiläufig; ima b. moja leta; na b. beiläufig, Svet. (Rok.); — fast, beinahe; b. vse; — blizu da, vermuthlich, wahrscheinlich, C.; b. ne, wahrscheinlich nicht, C.; prim. bliz; — II. praep. c. gen. nahe bei; b. nas stanuje; b. konca; — III. compar. bliže, adv. et praep. näher; pridi bliže; bliže mesta stanovati; — ("blizu", Meg., Alas., Rec., Levst., nk., Rez.- Baud.); — prim. stsl. blizu.
  36. blizuporǫ́dən, -dna, adj. hochschwanger, DZ.
  37. blíža, f. die Nähe, Cig., Mur., Jan., Valj. (Rad).
  38. bližȃłnica, f. der Laufgraben, Cig.
  39. blı̑žati, -am, vb. impf. nähern; b. se, sich nähern, nahen; sovražnik, nevihta, zima se bliža; b. se komu, h komu; Z duhovnim bliža slapu se Savice, Preš.; konj frče, če se k njemu osel bliža, ogr.- Valj. (Rad); b. se koncu ali h koncu, nk.
  40. blı̑žešnji, adj. näher: samo bližešnji so prišli: nur die aus der nächsten Umgebung sind gekommen, C.
  41. blížica, f. die Nähe, C.
  42. bližína, f. die (örtliche) Nähe; v bližini glavnega mesta.
  43. blı̑žnji, adj. nahe befindlich: bližnja vas, das nächste Dorf; bližnji stolpec, die Nebencolonne ( merc.), Cig. (T.); bližnji členi, die Nachbarglieder ( math.), Cig. (T.); na bližnjem, in der Nähe, C.; bližnja pot, der nähere Weg; — bližnje sorodstvo, die nahe Verwandtschaft, Cig.; — nahe bevorstehend: bližnje dni, nächster Tage, Cig.; — bližnji, der Nächste, der Nebenmensch: ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe; moja bližnja, meine Nächste, Cig.; (v cerkvenem jeziku; po nem.).
  44. blı̑žnjica, f. 1) die Nächste; Jan.; — 2) der nähere Weg; po bližnjicah hoditi v mesto; na bližnjico iti, den kürzeren Weg nehmen, Cig.; — 3) = bližina, die Nähe, die Umgegend, Jan., C.
  45. blı̑žnjik, m. der Nächste, der Nebenmensch, Alas., Mur., Jan., Cig., C., LjZv.; svoje bližnjike treti, Jurč.
  46. blı̑žnjost, f. die Proximität, Cig.
  47. bljè, adv. = bolj, C., Jsvkr.; — skrčeno iz bolje, kakor dlje iz dalje.
  48. bljúniti, bljȗnem, vb. pf. sich erbrechen, C.
  49. bljúsniti, bljȗsnem, vb. pf. b. kaj, mit einer Bemerkung herausplatzen, C.
  50. bljúšč, m. 1) die Schmerwurz (tamus communis), Medv. (Rok.), Ip.- Erj. (Torb.); koren za bodljaje, Dict.; — 2) der Epheu (hedera helix), Rib.- Mik.; ta človek je zelen kot bljušč, BlKr.; — 3) = bljuščec, C.
  51. bljúščəc, -ščəca, m. die Zaunrübe (bryonia), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  52. bljúti, -újem, vb. impf. = bljuvati, Cig., Mik.
  53. bljȗzga, f. flüssiger Koth, die Kothbrühe, Jan., C., BlKr.
  54. bljȗzgati, -am, vb. impf. im Koth waten, plätschern, C.
  55. blǫ̑d, m. 1) der Fehler, das Versehen, Cig., ("blud") Habd.; — = blodnja, der Wahn, Cig. (T.); — 2) die Wohllust, ("blud") Alas.
  56. blǫ́da, f. 1) der Irrthum, C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) = obloda, Cig.
  57. blodáč, m. der Kläffer, C.
  58. blǫ̑dba, f. der Irrthum, der Wahn, Guts., Jarn., Cig., Jan.
  59. blǫ́dən, -dna, adj. 1) herumirrend: blodno življenje, ein unstätes Leben, Zora; blodna a. eratska skala, erratischer Block, Jes.; — 2) Irr-, Wahn-: blodna misel, eine Wahnvorstellung, Cig. (T.).
  60. blǫ̑dež, m. der Irrende, Mur.
  61. blodíšče, n. = blodnjak, Jan.
  62. blǫ́diti, -im, vb. impf. 1) umherirren; blodeča ovca, C.; to mi blodi po glavi, das geht mir im Kopfe herum, Cig., jvzhŠt.; po grehu b., in der Sünde leben, Z.; — irren, fehlen, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — 2) wirres, unsinniges Zeug reden, Dict.; blodiš, da ni ne na konja, ne na osla, Cig.; blodiš, česar ne veš, Z.; bloditi jih komu, M.; — 3) mischen, pantschen, C.; vino b., den Wein fälschen, C.; den Schweinen das gekochte Futter mit Mehl, Kleien u. dgl. mischen, M.; nekritično bloditi slovenščino z drugimi narečji, Levst. (Zb. sp.); — 4) irre führen: svet nas če bloditi, misli me blodijo, C.; — 5) b. se, = bloditi 1): Misel se mu v glavi blodi, Vod. (Pes.); — blodi se mu, er phantasiert, er redet irre, C., Z., Št.
  63. blodník, m. 1) der Irrende, der Fehlende, C.; — der Sinnenschwelger, Cig.; — 2) der Pantscher, Cig., C.
  64. blǫ̑dnja, f. 1) das Irren, der Irrgang, Cig., C.; — die Verirrung, der Irrthum, Jan., Cig. (T.); — 2) wirres Durcheinander, das Wirrsal, Nov., ZgD.; — der Irrwahn, Jan., Cig. (T.).
  65. blodnják, m. der Irrgarten, Jan.; das Labyrinth, Cig.
  66. blodnomı̑səłje, * n. der Wahnsinn, Cig. (T.), DZ.
  67. blodnomísəłn, -səłna, adj. wahnsinnig, Cig. (T.).
  68. blǫ́dnost, f. der Irrthum, C.; v b. napeljati, plačo blodnosti vzeti (= prejeti), ogr.- Valj. (Rad).
  69. blodoȗmje, n. der Irrsinn, Lampe (D.).
  70. blǫ́ja, f. das Gemengsel, das Gepantsch, C.; — die Kothbrühe, Jan., C.
  71. blojénje, n. 1) das Herumirren: b. po svetu, Cig.; — 2) das Irrgespräch, das Phantasieren, Cig.; — 3) die Pantscherei, Cig.
  72. blȗnk, interj. plumps! C.
  73. blȗnkati, -am, vb. impf. plumpen, Z.
  74. blúnkniti, blȗnknem, vb. pf. plumpen: kamen v vodo blunkne, SlN.
  75. blunkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. platschen: voda blunkoče, C.
  76. bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec- Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta- Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.
  77. bóbast, adj. bohnenartig, Cig., Jan.
  78. bobə̀k, -bkà, m. dem. bob; das Böhnchen; etwas einer Bohne Aehnliches: kleine Beere, Knospe, kleiner Knollen; bobki, kleine Schmalzkuchen, Cig.; prim. bob 3); — kozji, ovčji bobki, der Ziegen-, Schafmist; — tudi bȏbək, -bka, Št.
  79. bǫ̑bən, -bna, m. 1) die Trommel; na boben biti, die Trommel schlagen; toliko znati kaj, kakor zajec na boben; meni filozofija pa zajcu boben! Zv.; b. poje, es wird die Trommel geschlagen, Z.; na boben prodajati, im Licitationswege verkaufen; na boben priti, fallieren, bankerott werden; na boben so ga dejali, er hat falliert; — laški b. = bobnica, V., Cig.; — merski boben, die Maßtrommel, DZ.; — 2) neka bolezen: die Trommelsucht, (tympanitis), V.-Cig.; — 3) "košara pletena od vrbovih protov v ribjo lov", Videm ( Št.)- Erj. (Torb.); — 4) povodnji b. = bobnarica, Frey. (F.).
  80. bǫ̑bənski, adj. Trommel-, Cig.
  81. bobəntẹ́ti, -tím, vb. impf. dröhnen, Jan.; Kaj po strehi bobenti? Npes.- Glas.
  82. bóbər, -bra, m. der Biber (castor fiber), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  83. bobíca, f. die Beere: brinjeva b., C.
  84. bobìč, -íča, m. dem. bob; — die Beere, C.
  85. bobı̑čək, -čka, m. = bobič, Valj. (Rad).
  86. bobı̑čka, f. dem. bobica, bobika, C.
  87. bobík, m. palica z bučko na koncu; z njo vodo kalijo, kadar ribe lovijo, vzhŠt.
  88. bobíka, f. 1) die Beere: borovica ima bobike, C.; brinova b., die Wacholderbeere, Cig.; — 2) die Arzneipille, Cig.
  89. bobı̑ncati, -am, vb. impf. mit Bohnen spielen, C.
  90. bobı̑nka, f., pl. bobinke, die Blattern, C., M.; osepnice ali bobinke so mnogo ljudi pomorile, Let.
  91. bȏbje, n. coll. die Beeren: brinovo bobje, C.
  92. bobljáti, -ȃm, vb. impf. 1) voda boblja, kadar se v njej mehurčki vzdigajo, Vrt.; — 2) unverständlich reden, Cig.; — 3) fantje hodijo bobljat, t. j. z izpremenjenim glasom mrmrat pesemco pred hišo, kjer so klali, da bi kaj dobili, Kor.- Kres V. 36.; = koledovati, Gor.
  93. bǫ̑bnarica, f. die Rohrdommel (ardea stellaris), Cig., Erj. (Ž.).
  94. bobnáriti, -ȃrim, vb. impf. Trommelschläger sein, die Trommel schlagen, C.
  95. bǫ̑bnast, adj. trommelartig; prall, prallig, V.-Cig.
  96. bǫ̑bnati, -am, vb. impf. trommeln, die Trommel schlagen; b. na vzbud, Morgenwache (Reveille) schlagen, vkup b., Appell schlagen, na odhod b., zum Abmarsche schlagen, Cig.
  97. bobnẹ́ti, -ím, vb. impf. dumpf rollen, dumpf hallen, dröhnen; voda bobni (pri slapu); bobneča fraza, volltönende Phrase, Cig. (T.).
  98. bobníca, f. 1) die Pauke, Guts., Mur., Cig.; na bobnice biti, die Pauken schlagen, Cig.; — 2) = bobnič, das Trommelfell im Ohr, Cig., Jan.; — 3) die Trommelsucht, die Windsucht, Cig., Jan.
  99. bobnìč, -íča, m. das Trommelfell im Ohr, Cig. (T.), Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
  100. bobnı̑čar, -rja, m. der Paukenmacher, Cig.; — der Paukenschläger, Guts., Mur.

   32.701 32.801 32.901 33.001 33.101 33.201 33.301 33.401 33.501 33.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA