Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (33.101-33.200)

  1. blazinják, m. das Sofa, DZ., Zora, Bes., DSv.
  2. blazı̑nka, f. 1) das Jochpolster, C.; — 2) das Zapfenlager des Mühlrades, jvzhŠt.; — prim. blazina.
  3. blazı̑nski, adj. blazinska kost, das Grundbein (os basilare), V.-Cig.
  4. blaznẹ́ti, -ím, vb. pf. blazen biti, noreti: blazni in gori za Vas, Jurč.
  5. blȃznica, f. 1) die Wahnsinnige, die Närrin, Jan., Let.; — 2) das Irrenhaus, die Irrenanstalt, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.
  6. blȃznik, m. 1) der Irrsinnige, C., Levst. (Nauk), Let.; — 2) der Gotteslästerer, der Frevler, Jan., C., kajk.- Valj. (Rad).
  7. blazníšče, n., Jan., Zv.; pogl. blaznica 2).
  8. blázniti, -im, vb. impf. 1) beirren, verwirren, Dict.; v igri koga b., Mik., C.; ne dajte se krivičnim ukom blazniti, Krelj; preproste ljudi v pravi veri b. in motiti, Trub.; to šibko srce silno blazni in moti, Dalm.; (durch Schmeichelei), Meg.; — ärgern, Alas.; druge ljudi blazne ali pohujšujo, Krelj; ako pak tebe tvoja roka blazni, ... Trub.; — b. se, ein Aergernis nehmen, sich ärgern, C.; nad njim so se blaznili, Dalm.; vi se čudite ino blaznite, Krelj; — 2) = blazneti, sich wahnsinnig benehmen, irre reden, delirieren, Habd., Cig., Jan., M., C.; — vraga ima i blazni, ogr.- Valj. (Rad); fluchen, lästern, Habd., Mur., C.; proti Bogu b., ogr.- Mik. (Et.).
  9. blaznjénje, n. 1) der Irrthum, Meg.; — 2) die Gotteslästerung, C.; — prim. pravilnejše: blažnjenje.
  10. bláznost, 1) der Irrsinn, der Wahnsinn, Cig., nk.; tresoča b., delirium tremens, Let.; — die Narrheit, die Thorheit, M., C.; modrost tega sveta je blaznost pri Bogu, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Frevel, die Gotteslästerung, C.
  11. bláznostən, -tna, adj. Wahnsinns-: blaznostne ideje, Let.
  12. blaznóta, f. der Wahnsinn, die Thorheit, C.
  13. blažcè, n. dem. blago; eine geringe Ware, ein geringes Stück Vieh, Dol.- Levst. (Rok.); — svojemu očetu blažce pomagati delati, dem Vater das Gütchen bearbeiten helfen, Gorne bukve- Let. 1889. 183.
  14. blȃžəc, -žca, m. die Scabiose (scabiosa sp.), Bolc- Erj. (Torb.).
  15. blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.- Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena ( nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.
  16. blȃžən, -žna, adj. gesegnet, reich, Dict.; Čez reko splava široko Na blažno zemljo ogrsko, Npes.; Dobro je vince, Ki srca hladi, O blažna gorica, Ki njega rodi, Npes.-K.
  17. bláženəc, -nca, m. der Selige, Zora.
  18. bláženost, f. die Glückseligkeit, Cig., Jan., nk.
  19. blažíłən, -łna, adj. 1) heilbringend, beseligend, Cig., Jan.; — 2) veredelnd, nk.
  20. blažílọ, n. der Segen, die Weihe, C.
  21. blažína, f., pl. blažine, die Segnungen, Jan.
  22. blažı̑telj, m. der Seligmacher, Jan.
  23. blažı̑teljica, f. die Beglückerin, Zora.
  24. blážiti, -im, vb. impf. 1) veredeln, mild stimmen (um, srce), Cig. (T.), C., nk.; — 2) glücklich machen, beseligen, Cig., Jan., C.; — bl. telo, erquicken, Zora.
  25. blȃžji, -žja ( nam. -žij, -žija), m. der Frühling, blažji je prišel, do blažja potrpi, v blažji bodemo orali, Bolc, Plužna- Erj. (Torb.); — prim. bivaž.
  26. blažnjénje, n. 1) das Beirren; — 2) b. ljudi, das Gewirre der Menschen, C.
  27. blebèt, -bę́ta, m. das Geplapper, das Geschwätz, Cig., Jan., M.
  28. blebetalíšče, n. der Schwatzmarkt, Cig.
  29. blebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. plappern, plaudern, schwatzen.
  30. blebȇtəc, -tca, m. das Plappermaul, die Klatsche, Cig., Jan.
  31. blebetíšče, n. der Schwatzmarkt, Cig.
  32. blebetúljiti, -ȗljim, vb. impf. = blebetati, C.
  33. blebetúša, f. plauderhaftes Weib, die Klatsche, Cig., SlN.
  34. blẹ̑d, blẹ́da, adj. blass, bleich: bled kakor smrt, todtenblass; b. kakor stena; — bleda me obide, ich erbleiche, C., Ravn.; — fahl, falb, Jan.
  35. blẹ̑dast, adj. falbicht, Cig.
  36. 1. blȇdəc, -dca, m. das Wortgewirr, der Gallimathias, C.
  37. 2. blẹ̑dəc, -dca, m. ein blasser Mensch, Valj. (Rad).
  38. blẹ́dən, -dna, adj. falbicht, fahl, Cig.
  39. blẹdeníca, f. = bledica, die Bleichsucht, C.
  40. blẹdeníčən, -čna, adj. bleichsüchtig, Let.
  41. blẹdẹ̑nje, n. das Bleichwerden, das allmälige Verblassen; — das Verschießen (von Farben), Cig.
  42. blédenje, n. 1) das Irren, Dict.- Mik., C.; — 2) das Phantasieren, Cig.; leeres Geschwätz, die Faselei, unsinnige Rede, Cig., C.; nepridno bledenje ino mrmranje, Trub.; — tudi bledénje, Dol.
  43. blẹdẹ́ti, -ím, vb. impf. allmälig blass, bleich werden; lice mi bledi; verschießen, die Farbe verlieren; sukno bledi; barva bledi od solnca; — bledí, es zieht ins Weiße, Cig.
  44. blẹdíca, f. 1) die Blässe, Jan.; — die Bleichsucht, Cig., Jan., M., Vrtovec; — 2) das Wiesel, C.
  45. blẹdíčən, -čna, adj. bleichsüchtig, Cig., Jan.
  46. blẹdíkast, adj. etwas blass, Cig.
  47. blẹdílọ, n. das Bleichmittel, Jan.
  48. blẹdı̑n, m. ein blasser Mensch, Bes.; kaj bi počela s takim učenim bledinom? Zv.
  49. blẹdína, f. 1) die Blässe, Zora; — 2) = beljava, das Splintholz, Cig.; prim. belina.
  50. blẹdíti, -ím, vb. impf. bleichen, Jan.; barve b., Farben verschwemmen, Cig.; — b. se = bledeti, Mur.
  51. blẹ̑dkast, adj. etwas bleich, Jarn., M.
  52. blẹdnẹ́ti, -ím, vb. impf. = bledeti, Jarn.
  53. blẹdníca, f. = bledenica, Jan.
  54. blẹdóba, f. die Blässe, Cig., Jan.
  55. blẹdǫ̑ča, f. = bledoba, Cig., Valj. (Rad).
  56. blẹdolìc, -líca, adj. = bledoličen, Jan.; bledolica gospodična, Str.
  57. blẹdolíčən, -čna, adj. blasswangig, von blassem Gesichte.
  58. blẹdolı̑čnica, f. ein Mädchen mit blassen Wangen, Zora.
  59. blẹdoòk, -ǫ́ka, adj. blassäugig, Cig.
  60. blẹdordèč, -ę́ča, adj. fahlroth, Jan.
  61. blẹdorumèn, -éna, adj. blassgelb, fahlgelb, Cig., Jan.
  62. blẹdosŕčən, -čna, adj. schwächlich, C.
  63. blẹdosȓčnik, m. der Schwächling, C.
  64. blẹdọ̑st, f. die Blässe; (blẹ́dost, kajk.- Valj. [Rad]).
  65. blẹdóta, f. = bledost, Mur., Cig., Jan.
  66. blẹdozelèn, -éna, adj. blassgrün, Cig.
  67. blẹdožȏłt, adj. blassgelb, fahl, Jan.
  68. blẹdúh, m. ( zaničlj.) = bled človek, C.
  69. blẹdúšən, -šna, adj. bleich ( zaničlj.), C.
  70. blẹ́herən, -rna, adj. = bled: Ko sta en malo plesala, Jerica bleherna prihajala, Npes.-Schein.
  71. blejáč, m. der Schreier, Vest.
  72. blę́janje, n. 1) das Blöken des Schafes, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Stammeln, Jan.
  73. blę́jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) blöken (vom Schafe), Dict., Mur., Cig., C., Plužna- Erj. (Torb.); ovca bleje, BlKr.; o. bleja, Hip. (Orb.); meckern: koza je blejala, Litija- Svet. (Rok.); — schreien, zanken: blejali ste med seboj, Vest.; — 2) stammeln, Jan.; — stsl. blêjati, kor. blê-, Mik. (Et.).
  74. 1. blę́k, m. b. ovac, eine Herde Schafe, Medv.- M., Kras; — prim. blekati.
  75. 2. blèk, bléka, m. 1) = krpa; — 2) pl. bleki = krpice (viereckig geschnittene Nudeln); — 3) die Flecken (= Masern), Savinska dol.; — prim. nem. Fleck, Flecken.
  76. blekȃnje, n. das Blöken; — das Geschwätz, LjZv.
  77. blekáš, m. der Blöker (o kozlu, ki rad blekeče), Erj. (Torb.).
  78. blekáti, -kȃm, blę́čem, vb. impf. 1) blöken, C.; — 2) schwatzen, Cig., C.; neumno b., LjZv.
  79. bleketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. blöken: ovca blekeče, BlKr.
  80. blę́kniti, * blę̑knem, vb. pf. 1) aufblöken, C.; — 2) einen Stammellaut hören lassen, mucksen; tudi katero vmes b., auch ein Wort mitreden, Šol.; ne blekne nobene, Andr.; unvorsichtig etwas aussprechen, ausplappern, Cig., LjZv.
  81. blekotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stammeln, Mur.
  82. blẹ̀n, blẹ́na, m. das schwarze Bilsenkraut (hyoscyamus niger), Tuš. (R.); — prim. češ. blén, blín, rus. belena, Bilsenkraut.
  83. blẹncáti, -ȃm, vb. impf. im Schlafe reden, in der Krankheit phantasieren, SlGor.- C.; — schwatzen, plaudern, C.
  84. blẹ̑səc, -sca, m. neka vinska trta: weißer Elben, Trumm.
  85. blẹsíkati, -kam, -čem, vb. impf. schimmern, Valj. (Rad).
  86. blẹ̑sk, m. der Glanz, der Schimmer, Mur., Cig., Jan., nk.
  87. blẹskèt, -ę́ta, m. der Schimmer, Jan.
  88. blẹsketáti se, -ę́tȃm, -ę́čem se, vb. impf. schimmern; — prim. blisketati.
  89. blẹskòt, -óta, m. der Schimmer, der Flimmer, der Glanz, Cig., Jan., C.
  90. blẹskótən, -tna, adj. funkelnd, schimmernd, Vrt., Let.
  91. blẹskožéljnost, f. die Prachtliebe: rimska b., Zv.
  92. blẹskútati, -tam, -čem, vb. impf. mit dem Lichte herumfackeln, C.
  93. bləstẹ́ti, -ím, vb. impf. = bleščati, nk.; — stsl. blьstêti.
  94. blésti, * blédem, vb. impf. 1) irre reden, phantasieren (o bolniku); — dummes Zeug reden, *fafeln; — 2) blede se mu, er redet irre, er phantasiert, er ist irrsinnig, Št., Dol.
  95. bləstník, m. = blestnjak, Erj. (Min.).
  96. bləstnják, m. der Glimmer, der Glimmerschiefer, Cig.; — rus.
  97. blẹščáti, * -ím, vb. impf. 1) glänzen, gleißen, strahlen, C., Mik.; — 2) blešči se mi, es blendet mich; bleščí se mi od solnca, die Sonne blendet mich; — 3) blẹ́ščati-bolščati, glotzen, SlGor.
  98. blẹščíca, f. der Flitter, Jan.
  99. blẹ́ščiti, -im, vb. impf. 1) durch den Glanz blenden, Guts., Jarn.; solnce me blešči, SlGor.; — 2) platno b. = beliti, C.; — 3) b. se, = lesketati se, Dict., C., Vrt.; — 4) blešči se mi, es blendet mich, Cv., Dol.; Človeku rado blešči se od zlata, Str.
  100. blə̀z, adv., Mur.; blez da, Gor.; — nam. bliz.

   32.601 32.701 32.801 32.901 33.001 33.101 33.201 33.301 33.401 33.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA