Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (32.801-32.900)

  1. bəzgetúljica, f. = bezgetulja, Frey. (F.).
  2. bezgljáti, -ȃm, vb. impf. herumlaufen, Z.; herumstreifen, C.; — prim. 2. bezgati.
  3. bezíkati, -kam, -čem, vb. impf. = 2. bzikati, Jan.
  4. bəzína, f. = bezgovina, Cig.
  5. bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.- Valj. (Rad); — prim. bezjak.
  6. bezják, m. der Tölpel, Mur., C., Mik.; — (Bezjaki, hrvatski kajkavci med Dravo in Savo, Trub., Kast.; Bezjak, ein Mann von der italienisch-slovenischen Sprachgrenze, Štrek.); — po Trstenjaku in Cafu nam. bizjak, ker Bezjaki bize nosijo; po Dan. pa iz stvn. fizus, srvn. fiesz, callidus.
  7. bezjáški, adj. 1) besjakisch, Dalm.; — 2) tölpelhaft, ZgD.
  8. bəzjè, n. = bezgovje, C.
  9. bezljȃj, m. 1) der Renner, der Läufer, Mik.; — 2) = bezljanje, Valj. (Rad).
  10. bezljáti, -ȃm, vb. impf. mit erhobenem Schweif rennen, biesen; krave bezljajo, kadar jih po leti muhe in obadi (brenclji) pikajo; bəzljati, Valj. (Rad); — prim. 2. bezgati, 2. bzikati.
  11. 1. bezníca, f. 1) die Rübengrube, Guts.; klet na prostem v zemljo narejena, za krompir, repo itd., Poh.; — 2) ein schmutziger finsterer Raum, ein elendes Loch, eine elende Hütte, Cig., Jan., C., Kr., Št.; mir in pokoj bi po hišah in beznicah prebival, Ravn.; der Kerker, (bę́znica) Dornberk- Erj. (Torb.); — prim. bezen.
  12. beznı̑čar, -rja, m. der Keuschler, C.
  13. bəzníti, báznem, vb. pf. = bazniti, Cig.
  14. bezoār, m. der Besoarstein, Jan., Cig.
  15. bezoārka, f. die Besoarziege (capra aegagrus), Erj. (Z.).
  16. bẹ́ža, f. die Flucht, Mur., Valj. (Rad); — der Auflauf, Mur., C., Mik.
  17. bẹžȃj, m. der Lauf, ogr.- Mik.; bežaj sem dokončal, ogr.- Valj. (Rad).
  18. bẹ́žati, -ím, vb. impf. 1) fliehen; bežali so, kar so mogli pred sovražnikom b.; bežite pred grehom, Mik.; strupene zveri beže od ljudi, Ravn.; sv. duh modrosti beži od hinavca, Škrinj.; od ljudi b., sich von der Welt abschließen, Cig.; od dela b., arbeitsscheu sein, Cig.; — beži, beži, ne govori tako nespametno! geh doch, rede nicht so thöricht! — 2) = teči; beži hitro po vode, Cig., jvzhŠt.; tudi: bẹžáti.
  19. bẹžę́čki, adv. fliehend, im Fliehen, im Laufen, Mik., vzhŠt.
  20. bẹ́žən, -žna, adj. 1) zur Flucht gehörig: bežna ladja, das Fliehboot, Cig.; — 2) flüchtig ( opp. trajen), Jan., C.
  21. bẹžljáti, -ȃm, vb. impf. hervordringen: iz klobase meso bežlja, Mik.
  22. bẹ́žnost, f. die Flüchtigkeit, Jan.
  23. bežǫ̑ł, m. = fižol, Erj. (Torb.).
  24. bíba, f. 1) kriechendes kleineres Thier, bes. ein Insect (največ le v otročjem govoru); biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni, roge ima, kozel ni, (= polž); coll. vsa biba in golazen, LjZv.; — suha b. = suha južina, der Weberknecht, C.; — 2) das Truthuhn, C.; — = raca, Trst. (Let.); — 3) die Gezeiten des Meeres, Flut und Ebbe, Cig. (T.), Jes.; prim. bibavica; — 4) der Grashalm, Ip., Kras- Erj. (Torb.).
  25. bíbati, -bam, -bljem, vb. impf. langsam sich fortbewegen, Levst. (Rok.), Bes.; wackelnd gehen (o raci), Trst. (Let.); — langsam hervorkommen: zobje mu bibajo iz čeljusti = er zahnt, Cig.; — b. se, wallen, C.; fluctuieren (o cenah), h. t.- Cig. (T.).
  26. bı̑bəc, -bca, m. das männliche Truthuhn, C.; — prim. biba 2).
  27. bíbica, f. dem. biba; — travna bilka: naberi mi bibico smokvic (rdečih jagod), Kras, Ip.- Erj. (Torb.); prim. biba 4).
  28. bíbika, f. = purica, C.
  29. biblijepı̑səc, -sca, m. ein Bibelschriftsteller, Navr. (Kop. sp.).
  30. bíblijski, adj. biblisch, Cig., Jan., nk.
  31. bibliografı̑ja, f. die Bibliographie, Cig., nk.; — prim. knjigopis.
  32. bibliotēčən, -čna, adj. = knjižničen, Cig.
  33. bibliotēka, f. = knjižnica, Cig., Jan., nk.
  34. bibliotekár, -árja, m. = knjižničar, Cig., nk.
  35. bibolẹ̀z, -lẹ́za, adj. langsam einherschreitend ( n. pr. o raci), C.
  36. bibolẹ̀z, -lẹ́za, m. die kriechende Bewegung: moral je vsak tretji bibolez postati (o človeku po vseh štirih lezočem), Jurč.
  37. bı̑bra, f. schlechtes Getränk, Cig., Jan.; verpantschter Wein, kajk.- Valj. (Rad); — prim. lat. bibere, piti (?).
  38. 1. bı̑c, m. der Widder, Soška dol.- Erj. (Torb.); — bic, bic! tako kličejo ovce ( C.), ali dražijo ovna, da buta, Savinska dol.; — psovka: der Schafskopf, Cerkljansko- Štrek. (Let.).
  39. 2. bı̑c, m. die Simse, die Flatterbinse (juncus effusus), Sv. Jakob pri Savi- Erj. (Torb.); — prim. srvn. binez, binz, Binse, Mik. (Et.).
  40. 1. bíca, f. weibliches Schaf, Meg., Guts., Mur., Cig., C.; — prim. 1. bic.
  41. 2. bíca, f. die Binse, Z.; jezerska b. die Seebinse, (scirpus lacustris) Tuš. (R.); — prim. 2. bic.
  42. bı̑cək, -cka, m. junger Widder, Jan., C.; bickovo meso, kajk.- Vest.; — prim. 1. bic.
  43. bícəlj, -clja, m. = bincelj, Cig.
  44. bı̑cika, f. = bičica, das Schäflein, Guts., Mur., Cig.
  45. 1. bìč, bíča, m. 1) die Peitsche; z bičem pokati, mit der Peitsche knallen; mnogo biča, malo piče, Str.; — 2) die Peitschenschmitze, C.; — 3) die Saugwurzel der Pflanzen, C.; božji, (veliki, vražji) b., die Wurzel des Baldrian (valeriana), C.
  46. 2. bı̑č, m. = 2. bic, Cig., C.
  47. bı̑čar, -rja, m. 1) der Peitschenmacher, der Peitschenhändler, Cig.; — 2) der Geißelmönch, der Flagellant, Cig., Jan., LjZv.
  48. bíčast, adj. peitschenförmig, Cig.
  49. bíčati, bı̑čam, vb. impf. peitschen, geißeln; strafen: Bog nas biča.
  50. 2. bı̑čək, -čka, m. dem. 1. bic; das männliche Lamm, Cig., Jan., Soška dol.- Erj. (Torb.); oven z rogmi, Krn- Erj. (Torb.).
  51. 4. bı̑čək, -čka, m. 1) die Simse (juncus effusus), Lašče- Erj. (Torb.); plašč iz bička, LjZv.; — 2) der Binsendocht, Dict.; tudi: bíčək, Dol.
  52. bíčenje, n. = bičanje, C.
  53. bı̑čica, f. dem. 1. bica; 1) das weibliche Lamm, Cig., Erj. (Torb.); — 2) = jaglec, trobentica, Cig.
  54. bı̑čič, m. dem. 1. bic; junger Widder, C.
  55. bičíšče, n. = bičnik, Jan.
  56. bíčiti, bı̑čim, vb. impf. = bičati, Z., z besedo koga b., schelten, C.; peinigen, beängstigen: bičilo me je, C.
  57. bı̑čje, n. coll. Simsen, Binsen; iz bičja pleto razne reči in delajo stenje (duše), Št.; — der Lampendocht: bičje v leščerbi, Glas.; — prim. 2. bic.
  58. bı̑čji, adj. Stier, nk.
  59. bı̑čka, f. dem. 1. bica; — ein Schaf mit kurzer Wolle, Štrek.
  60. bı̑čnat, adj. 1) iz bičja narejen, Jan., Z.; — 2) poln bičja, Cig.
  61. bı̑čnik, m. der Peitschenstiel, der Geißelstiel, Mur., Cig., Jan., Glas.
  62. bı̑čnjak, m. = bičnik, Mur., C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  63. bı̑g, m. = 2. bik, Notr.; kar je še trsice in biga, ljudje pokosijo, LjZv.
  64. bigamı̑ja, f. die Bigamie; — prim. dvoženstvo.
  65. bı̑glica, f. 1) der Holzsplitter, das Spänchen, Jan.; — 2) das Zündhölzchen, Cig., Jan., Kr.
  66. bijáča, f. 1) die Schlägerei, Svet. (Rok.).
  67. bijálọ, n. 1) das Schlagwerk der Uhr, V.-Cig.; — 2) pl. bijala, die Lade am Webestuhle, C.
  68. bı̑jəc, -jca, m. der Schläger, der Polterer, C., ('bic') ogr.- Valj. (Rad).
  69. bijénje, n. das Schlagen, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad).
  70. 1. bìk, bíka, m. 1) der Stier; divji b. = tur, Cig.; moškatni b., der Moschusochs, Erj. (Z.); preg. pojdi se z bikom bost! (tako pravi, kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da nič dopovedati); — psovka nerodnemu človeku; — 2) trsni b. in einem Bogen angebundene Weinrebe, C., Z.; ( prim. konj); tudi: neobrezana rozga, jvzhŠt.; — 3) der Stechapfel (datura stramonium), C.; — 4) peč za kruh, sadje, lan, C., vzhŠt.; — 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.- DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju ("bə̀k, -à"), Gor.- Cv.
  71. 2. bı̑k, m. die Simse (juncus effusus), na Cerkniškem jezeru- Erj. (Torb.); — prim. 2. bic.
  72. bíka, f. = 2. bic, 2. bik, Mur., Valj. (Rad).
  73. bikáč, m. der Dickkopf, Jan.; — ein verstockter Mensch, Mur., Mik.
  74. bikáča, f. ein dickköpfiges Weib ( prim. bikač); — ein verstocktes Weib, Mur.
  75. bíkast, adj. dem Stier ähnlich: ochsenhaft, plump, Cig. — starrsinnig, C.
  76. bı̑kəc, -kca, m. dem. 1. bik, Jan.; pogl. bičec.
  77. bíkonja, m. = bik: psovka silovitemu, odurnemu človeku, BlKr.; — hs. (?)
  78. bíł, f. 1) der Halm, Dict., Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); slamnata b., der Strohhalm, Trub. (Post.); — das Halmgewächs, Jan.; — 2) das Kräutig (von Erdäpfeln, Kürbissen u. dgl.), C.; — 3) črna b., die Braunwurzel (scrophularia nodosa), Cig., Povir- Erj. (Torb.); — tudi: der Beifuß (artemisia vulgaris), Ptuj, SlGor.- C.; — tudi: die Einbeere, (paris quadrifolia), Spodnja Idrija in Volče- Erj. (Torb.); — 4) der Splitter, Mur., b. ali troha (v očesu), Trub. (Post.).
  79. 1. bíla, f. 1) der Halm: do bile, bis auf den letzten Halm, C.; — 2) das Kürbisblatt, Danj.- Mik., Kr.- Valj. (Rad); — prim. bil.
  80. 2. bila, f., Guts., Cig., pogl. bilja.
  81. bilānca, f. računski sklep, die Bilanz: b. trgovine, die Handelsbilanz, Cig. (T.); kosmata b., die Rohbilanz, SlN.
  82. bílast, adj. halmig, C.
  83. bı̑łca, f. dem. bil; der Halm, C., Krelj; der Grashalm, Štrek.
  84. bíłce, n. dem. 1. bilo, Valj. (Rad).
  85. bı̑łčica, f. dem. bilka; das Hälmchen, M.
  86. bı̑lf, m. = bilfa, M.
  87. bı̑lfa, f. der bewurzelte Rebensetzling, der Würzling, C., Vrtov. (Vin.), Nov.; — die aus dem Samen hervorgewachsene Rebe, Štrek.
  88. bı̑lfanje, n. sajenje bilf, Nov.
  89. bı̑lfica, f. dem. bilfa, Vrtov. (Vin.).
  90. bilijǫ̑n, m. milijon milijonov, die Billion, Cig. (T.).
  91. bilína, f. = rastlina, Jan., Šol.; — češ.
  92. bíliti se, -im se, vb. impf. halmen, V.-Cig.
  93. bı̑lja, f. 1) das Vorfest, die Vigilie, Cig.; na biljo, Št.; sveta b., = sveti večer, Guts.; — 2) pl. bilje, das Todtenamt, Cig., Mik., Gor.; — iz lat. vigiliae, Mik. (Et.).
  94. biljár, -rja, m. der Botaniker, h. t.- Cig. (T.).
  95. biljārd, m. das Billard, das Billardspiel, nk.; (biljar, Cig., Jan.).
  96. biljārdnica, f. das Billardzimmer, Cig.
  97. biljārdski, adj. Billard-, Cig.
  98. bı̑lje, n. coll. 1) Pflanzen, Kräuter, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); bolj jim je pri srci bilje ali žival, kakor bližnjega sreča, Ravn.; die Blätter und Stengel der Ackerpflanzen, das Kräuterich: iti bilja brat za svinje, BlKr.; — das Kürbiskräuterich, C., SlGor.; — 2) die Halme: bilje se bode moralo s srpom požeti, Dalm.; silje čistiti plev in bilja, Danj.; — die Halmstoppeln: po košnji ostane bilje, M.
  99. biljepı̑səc, -sca, m. der Phytograph, Cig.
  100. biljepı̑sje, n. die Phytographie, Cig.

   32.301 32.401 32.501 32.601 32.701 32.801 32.901 33.001 33.101 33.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA