Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (32.701-32.800)

  1. bernjáč, m. der Sammler, Jarn., M.
  2. bernjáti, -ȃm, vb. impf. sammeln, Jarn.; betteln, Cig.; s svojo malho b. po vaseh, Jurč.
  3. bę̑rsa, f. 1) der Weinschimmel, der Kahm, Mur., Cig., Jan., C., Št.; — 2) durch Gährung verdorbener Wein, Cig., M., Kr.- Levst. (Rok.), Goriška ok.- Erj. (Torb.); — der Satz im Wein, jvzhŠt.; — 3) ein nichtsnutziger, unangenehmer Mensch: ti si prava bersa! Kr.; — menda iz lat. brisa, Weintrestern, Dan.
  4. bę̑rsast, adj. kahmig, (bir-) Cig.
  5. bę̑rsati se, -am se, vb. impf. kahmig werden, kahmen, (birs-) Cig., Jan.
  6. bę̑rsiti se, -im se, vb. impf. 1) kahmig werden, C.; — 2) verderben (o vinu), M.
  7. bę̑rsnat, adj. kahmig, Mur., Mik.
  8. bersōta, f. = glavnato zelje, Cig., Jan.; — prim. it. verzotto, Grünkohl.
  9. bę̑rša, f. das Raffholz, C., Mik., Kr.- Valj. (Rad); — prim. brati.
  10. berúh, m. der Sammler, der Bettler ( zaničlj.), C.
  11. berúha, f. die Sammlerin, die Bettlerin ( zaničlj.), C.
  12. berzamı̑n, m. neka trta = brzamin, merzamin, Vrtov. (Vin.).
  13. bẹ̑s, m. der böse Geist, Mur., Cig., Jan.; In bes, ki v srci tičal je, Duh božji ga izbičal je, Greg.; nav. v kletvicah: bes te plentaj! bes te lopi! bes te opali! bes jih dregni! Jurč.; ve ga bes! der Teufel mag es wissen, C.; bes ga vzemi! bes po njem! bežal je kakor bes, Središče- Pjk. (Črt.).
  14. besága, f., Cig., Mik. (Et.), pogl. bisaga.
  15. besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid- Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.- Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.
  16. besẹdáriti, -ȃrim, vb. impf. schwätzen, weitschweifig sprechen, C., Vest.
  17. besẹ̑dast, adj. geschwätzig, C.
  18. besẹ̑dən, -dna, adj. 1) Wort-: besedna plemena, die Redetheile, Cig. (T.); — 2) = zgovoren, beredt, beredsam, Cig., Jan.; gesprächig, Jan.
  19. besẹ̑dež, m. der Wortreiche: kaj hoče ta besedež reči? Jap. (Sv. p.).
  20. besẹdíčenje, n. das Geschwätz: prazno b., Levst. ( LjZv.).
  21. besẹdíčiti, -ı̑čim, vb. impf. schwatzen, C.
  22. besẹdílọ, n. 1) die Redensart: zbirke slovenskih besed in besedil, C. ( Let.); — 2) der Wortausdruck, der Stil, C.; — 3) der Text, Cig. (T.); der Wortlaut, DZ.
  23. besẹdíšče, n. 1) die Sprechhalle, C.; — 2) = besednjak, Pohl., Preš.
  24. besẹdı̑t, adj. beredt, beredsam, Cig. (T.).
  25. besẹ́diti, -ẹ̑dim, vb. impf. sprechen, Jarn., Cig.; tako besedijo nasprotniki, Cv.; b. o čem, LjZv., Jurč.; — lepo b., declamieren, Cig. (T.); raisonnieren, Cig.; — b. se, in einem Wortwechsel begriffen sein, disputieren, Cig., C.
  26. besẹdı̑tost, f. die Beredsamkeit, Cig. (T.).
  27. besẹ̑dje, n. coll. 1) die Wörter, der Wortvorrath, nk.; — 2) die Etymologie als Theil der Grammatik, Jan., nk.
  28. besẹdníca, f. 1) die Rednerin, Guts.; die Sprecherin, Cig., Jan.; — 2) die Fürsprecherin, Cig., Jan.; o dobrotljiva besednica (Marija)! Kast. (Rož.); — 3) die Rednerbühne, Cig. (T.).
  29. besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.- Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.
  30. besẹdnı̑ški, adj. kar se tiče besednika: Redner-, rednerisch, Cig. (T.).
  31. besẹdnják, m. das Wörterbuch, Jan., nk.
  32. besẹ̑dnost, f. = zgovornost, Cig.
  33. besẹdolǫ́mən, -mna, adj. wortbrüchig, Jan.
  34. besẹdoslẹ̑dje, n. die Wortfolge, Cig. (T.).
  35. besẹdȗn, m. der Schwätzer: krivoverski beseduni, Slom.
  36. bę̑sək, -ska, m. der Vogelleim, Kras- Cig., C., Mik.; — prim. it. vischio.
  37. bẹ́sən, -sna, adj. rasend, toll, Mur., Cig., Jan., C., nk.; — besno gledati, wild blicken, C.; — hitzig, scheumüthig: besni konji, C., Z.; — muthwillig, vzhŠt., C.; besna živína, Z.
  38. bę́sih, m. der Binsendocht, Lašče- Levst. (Rok.).
  39. bẹsíka, f. rother Hartriegel (cornus sanguinea), Banjščice- Erj. (Torb.).
  40. bẹ̑sji, adj. = vražji, Cig.
  41. bẹsnẹ̑nje, n. das Rasen, das Wüthen, Cig. (T.), C., nk.
  42. bẹsnẹ́ti, -ím, vb. impf. rasen, wüthen, Cig., Cig. (T.), nk.; na boj b., Zv.; (— praes. besnẹ̑m: ogenj, voda besne, ogr.- Valj. [Rad]).
  43. bẹ̑snež, m. der Rasende, Bes.
  44. bẹ̑snica, f. 1) die Rasende, Cig.; — 2) bẹsníca, die Wuth, Jan., C.
  45. bẹ̑snik, m. der Rasende, Cig., M., Navr. (Let.).
  46. bẹsnílọ, n. das Gerase, Cig.; — die Tobsucht, Cig. (T.).
  47. bẹsnják, m. der Wütherich, C.
  48. bẹsnóba, f. = besnost, C., Z., Zora.
  49. bẹsnǫ̑ča, f. = besnoba, Cig., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad).
  50. bẹ́snost, f. die Tollheit, die Wuth, Cig., Jan., nk.
  51. bẹsnóta, f. = besnost, Z., C.
  52. bẹsȗn, = besnjak, M.
  53. bə̀škati, -am, vb. impf., Glas., Bes., pogl. buškati.
  54. bę̑štər, -štra, adj. 1) munter, wachend: nisem bil še bešter, kadar je začela vas goreti, Cerkno- Erj. (Torb.); na sv. Silvešter bodi vsak zgoda bešter, Cerkno- Erj. (Torb.); — munter, lebhaft, geweckt; beštri otroci, Kr.- Erj. (Torb.); — 2) hübsch, schön, Cig., C.; b. dan, beštra punca, Mik. (Et.); — prim. dešter in it. destro, Mik. (Et.).
  55. béštja, f. die Bestie (kletvica ali psovka); ti beštja ti!
  56. beštráti, -ȃm, vb. impf. aufmuntern, Jan., Mik.
  57. bę̑štrica, f. lepa bela ovca, Krn- Erj. (Torb.).
  58. bə̀t, -à, m. = bat; danes z betom, jutri s psom, heute Braus, morgen Graus, Kr.; jeseni z betom, po zimi s pesom, Valj. (Rad); bet s cepom odbijati, Gleiches mit Gleichem vergelten, Jurč.
  59. bətáč, m. tiefe Stelle im Wasser, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. 2. betič.
  60. bətàst, -ásta, adj. = batast, Jan.
  61. bətə̀c, -tcà, m. dem. bət; 1) batec, Cig., Jan.; der Steinklöpfel, Notr.; — 2) die Kaulquappe, Lašče- Levst. (Rok.).
  62. béteg, -ę́ga, m. der Schmerz, Dalm., Boh.; — die Krankheit, Mur., Cig., Jan., ogr. i. kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; veliki b., die Fallsucht, die Epilepsie, vzhŠt.; — tudi: béteg, gen. bétega, Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. magy. beteg krank, Mik. (Et.).
  63. bətə̀k, -tkà, m. dem. bət; 1) stegno pri letečini, Kras- Erj. (Torb.); — 2) die Knospe, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  64. bətẹ́ti, -ẹ̑jem, vb. impf. glimmen: v ogljenici beteje, sovraštvo v srcu beteje, Tolm.- Erj. (Torb.).
  65. bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.
  66. betę́žast, adj. = betežen, M.
  67. betę́žən, -žna, adj. leidend, mit Beschwerden behaftet, krank, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; — b. revež, Cv.; — tudi bȇtežen, SlGor.
  68. betežníca, f. die Kranke, Mur., Jan.
  69. betežník, m. der Kranke, Mur., Jan., Danj., ogr.- Valj. (Rad).
  70. betę́žnost, f. das Kranksein, die Krankheit, M.; tudi: bȇtežnost; — prim. betežen.
  71. bətíca, f. 1) der Kolben, ein kolbenartiger Gegenstand; die Keule: betica stori pravico, Kr.; — ein Schlägel an einem Stiele, Cig., Kr.; — das dicke Ende des Dreschflegels, Cig., Dol.; — der Glockenschwengel, Solkan- Erj. (Torb.), Kras; — der Blütenkopf, Cig.; — 2) der Kopf ( zaničlj.), der Schädel; dati komu po betici; — der Dickschädel, der Eigensinnige, Cig.; neukretne betice (butice), Preš.; — 3) das Keulengras (corynephorus), C.; — prim. bat, bet, butica.
  72. 1. bətìč, -íča, m. = batič, Cig.; der Kolben ( bot.), Jan.; pl. betiči, die Nieswurz (helleborus), v otročjem govoru, Krn- Erj. (Torb.).
  73. 2. bətìč, -íča, m. = studenec: betič ali studenec ni imel veliko vode, Zv.; — prim. betač in 1. beč, boč.
  74. bətı̑čar, -rja, m., pl. betičarji, neki hrošči, die Kolbenhörner (taxicornia), Erj. (Z.).
  75. bətı̑čast, adj. keulenförmig, Cig.
  76. bətı̑čək, -čka, m. dem. bətič; der Knopf an einem Stock: palica z belim betičkom, (but-) Jurč.
  77. bətíčən, -čna, adj. eigensinnig, (but-), Cig.
  78. bətı̑čnica, f. 1) die Stecknadel, Dol.; — 2) pl. betičnice, die Kolbenblütler (spadiciflorae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  79. bətíšče, ** n. der Holzschlägelstiel, Cig.
  80. betōnika, f. die Betonie (betonica), Jan.
  81. bə̀z, bəzà, m. = bezeg, Jan., Mik.
  82. bə̀za, f. = bezeg, Tolm.- Erj. (Torb.); — divja b., der Traubenholunder (sambucus racemosa), Fr.- C.
  83. bəzáč, m. der Kohlenspieß der Schmiede, Cig.
  84. bəzȃłnik, m. der Pfeifenräumer, Cig.
  85. bəzálọ, n. orodje, s katerim se kaj beza: der Pfeifenräumer, die Räumnadel, V.-Cig., Zora; — = bezač, Cig.
  86. 1. bəzáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern: ne dela, če ga ne bezaš, Z.; ogenj b., das Feuer stochern, Cig.; stoßen: smrt mlado in staro v grob beza, Ravn.; — (mit Worten) sticheln, C.; plemenitniki so se bezali mej seboj, Jurč.
  87. 2. bezati, -am, vb. impf. hinundherrennen (vom Rindvieh, wenn es bei großer Hitze von Bremsen gestochen wird), biesen, Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Bolc- C.; krave so bezale, C.; — prim. bezgati, bezljati, in nem. biesen.
  88. bəzdáti, -ȃm, vb. impf. pfuschen, C.; — prim. bezati.
  89. bəzə̀g, -zgà, m. der Holunder (sambucus); črni b., der gemeine Holunder (s. nigra); rdeči ali divji b., der Traubenholunder (s. racemosa), Cig.; — bȇzəg, -zga, Št.
  90. bəzə̀k, -zkà, m. das Taschenmesser, C.; der Taschenveitel, Savinska dol.
  91. bézən, -zna, m. 1) die Kluft, die Bergspalte, C., Tolm.- M.; das Loch, C.; teman brlog, GBrda; — tolmun v vodi, Črniče ( Goriš.); — 2) die Fuge ( z. B. im Bretterboden), Rib.- M.; bezə̀n, -znà, Valj. (Rad); — prim. brezen.
  92. bézən, -zni, f. = bezen, m. 2), Cig., C., M.
  93. bə̀zg, -à, m. = bezeg, Mik.
  94. bəzga, f. = bezeg, Saleška dol.- C., Štrek.
  95. 1. bę̑zgalica, f. 1) das Rennen, die Flucht, C.; — 2) = potepača, C.; — prim. 2. bezgati.
  96. 2. bəzgȃlica, f. = bzikalica, die Spritze, Guts.
  97. bəzgȃłnica, f. b. za klobase, der Wursttrichter, Bes.
  98. 1. bəzgáti, -ȃm, vb. impf. 1) stochern, bohrend wühlen, C., M., Kr.; b. pipo, in der Pfeife stochern, Kr.; b. cevko, ein Röhrchen aushöhlen, Kr.; — 2) herumstöbern, Štrek.; — prim. 1. bezati.
  99. 2. bę́zgati, -am, vb. impf. herumrennen, biesen, Mur., Jan., Št.; ako živina sliši "bz, bz", kakor obadi brnijo, začne bezgati, Št.
  100. bəzgetúlja, f. die Bartmeise, C., Z., Frey. (F.); — prim. 1. bezgati.

   32.201 32.301 32.401 32.501 32.601 32.701 32.801 32.901 33.001 33.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA