Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (32.401-32.500)

  1. bȃzje, n. = bezgovje, Rez.- Baud.
  2. bázniti, -nem, vb. pf. stupfen, stoßen, C.; angel ga v stran bazne ino ga je zbudil, Ravn.; aufregen: angelova prikazen je nič prav ne bazne, Ravn.; — prim. bezati.
  3. 1. báža, f. die Art, die Sorte; vsake baže, allerlei; die Raçe: živina dobre baže, Z.; — prim. nem. Fasel.
  4. 2. báža, f. ein terrassenförmiger Weingartentheil, ("kar je leha pri njivah, je baža pri brežnih vinogradih"), Ip.
  5. bážati se, -am se, vb. impf. von gleicher Gattung sein: b. se s čim, Mur., Cig.; — prim. 1. baža.
  6. bažílika, f. = prežilika, Štrek.
  7. bážol, m. = fižol, Tuš. (B.).
  8. bažǫ̑la, f. = fižol, C.
  9. bčę̑la, f. die Biene, Mur., Cig., Jan., nk.; — išči sem spadajočih besed pod čebel-.
  10. bdẹ́ti, -ím, vb. impf. = bedéti.
  11. bę́ba, f. 1) dummer, einfältiger Mensch; — 2) die Memme, Cig., M.; — prim. hs. beba = otrok (v otročjem govoru).
  12. bebarı̑ja, f. die Albernheit, Cig.
  13. bəbáti, -ȃm, vb. impf. unverständlich reden ("debelo, nerazumno govoriti"), C.; — prim. stsl. bъbati.
  14. bę̑bčək, -čka, m. dem. bebec, M.
  15. bę̑bčica, f. dem. bebka, M.
  16. bę̑bəc, -bca, m. der Tölpel, der Tropf; bebca delati iz koga, jemanden zum Narren haben, hänseln, Jan.; za bebca koga imeti, zum Besten haben, Lašče- Levst. (Rok.).
  17. bébər, -bra, m. = bober, Meg.- Mik., C.
  18. bę̑bež, m. = bebec, Cig., Glas.
  19. bę́bica, f. dem. beba, Z.
  20. bę́biti, * -im, vb. impf. 1) dumm machen, Cig.; b. se, sich albern betragen, Cig.; — 2) einem ein Blendwerk vormachen, ihn übertölpeln, Cig., C.
  21. bę̑bka, f. dem. beba, arme Närrin, Mur.
  22. bę̑bkati, -am, vb. impf. zum Besten haben, Cig.
  23. bəbljáti, -ȃm, vb. impf. lallen, Cig.; unverständlich sprechen, Levst. (Rok.); — prim. bəbati.
  24. bę́bščina, f. = bebstvo, Ravn.- C.
  25. bəcáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, Jan.; mit dem Fuße stoßen, Cig., Šol., C.; konj, krava beca, Z., Gor.
  26. bəckáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern, sticheln; po zobeh b., in den Zähnen stochern; — prim. becati.
  27. bəcníti, bəcnèm, bácnem, vb. pf. stupfen, stoßen, Dol.; b. koga skozi vrata, Cig.; — prim. becati, bacniti.
  28. 1. bə̀č, -à, m. 1) sod, držeč do deset kvinčev (600 bokalov), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) vodnjak, v katerem voda sama izvira iz tal, ter da ne bi mogla drugam odtekati, zatorej tak beč nekoliko oblože s kamenjem, Lašče- Erj. (Torb.), Ig, Gor.; zajemni b., der Schöpfbrunnen, V.-Cig.; — prim. boč.
  29. 2. bę̑č, m. eine kleine Münze, C., Mik., Ist., Rez.- C.; der Pfennig, Krelj; do zadnjega "bieča", dolžno pismo iz leta 1690.- Let. 1887, 314; — prim. it. bezzo.
  30. bę́čati, * bečím, vb. impf. blöcken (o ovcah), Trub. (Post.); schreien, plärren, M., BlKr.; otrok beči, jvzhŠt.; trensen (o jelenu), Cig.; — prim. bekati.
  31. bəčə̀k, * -čkà, m. dem. 1. bəč, das Fässchen, Cig.; sodček od 20 bokalov do dveh kvinčev, Ip.- Erj. (Torb.); (bȇčək, *daß Bierfaß, Valj. [Rad]).
  32. bəčę̑la, f. = bčela, čebela, Gor.- Met., Levst. (Zb. sp.).
  33. bəčkà, f. = kad, čeber, C.; — prim. bəčva.
  34. bẹ́da, f. das Elend, Jan., Cig. (T.), nk.; — iz drug. slov. jezikov.
  35. bedáča, f. ein dummes Weib, Mur., Cig., Mik.
  36. bedáčək, -čka, m. dem. bedak, Valj. (Rad).
  37. bedačı̑ja, f. die Thorheit, Mur., Cig., Jan.
  38. bedák, m. der Dummkopf; ti bedak ti! bedake delati iz koga, jemanden zum Besten haben, jvzhŠt.; bedaka, kaj si je izmislil! Mik.; za bedaka koga kam pošiljati, n. pr. po polževe krvi, Navr. (Let.); — iz tur. bed, zanikaren, Dan.
  39. bedákati, * -am, vb. impf. b. koga, jemanden *zum Besten halten, BlKr.
  40. bedarı̑ja, f. die Thorheit, die Narretei; pustne bedarije, Slom.- C.
  41. bedáriti, -im, vb. impf. dumm reden o. handeln, C., Z.
  42. bę́dast, adj. thöricht, dumm; bedasto govoriti.
  43. bedastǫ̑ča, f. die Thorheit, die Dummheit, C., BlKr., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  44. bedastǫ̑čiti, -im, vb. impf. einen Unsinn reden, SlN.
  45. bədę́čən, -čna, adj. wachsam, C.
  46. bədę́čnost, f. die Wachsamkeit, C.
  47. bẹ́dən, -dna, adj. elend, armselig, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. bẹ́da.
  48. bədə̀n, -dnà, m. = bedenj, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  49. bedȇnčast, adj. poln bedencev, Gor.
  50. bedȇnəc, -nca, m. das Hitzbläschen, das Wimmerl, Cig., Dol., Gor.; črni b., die Brandblatter, Cig., C.; — morda nam. bodenec (?).
  51. bedeníca, f. die Narcisse (narcissus poeticus), Rodik- Erj. (Torb.), Trst. ( Glas.).
  52. bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.- C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer- Raič ( Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.- Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.- C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
  53. bədẹ́ti, -ím, vb. impf. wach sein, wachen: vso noč smo bedeli.
  54. bədnáč, m. dickes Scheit Holz, Valj. (Rad); — prim. beden.
  55. bədnár, -arja, m. = bednjar, Jan., BlKr.
  56. bedníca, f., Cig., Jan., pogl. beznica.
  57. bədnjáča, f. hohler Baumstamm, C.
  58. bədnjár, -rja, m. der Böttcher, Cig., C.
  59. bədnjárski, adj. Böttcher-, Cig.
  60. bədnjàst, -ásta, adj. hohl (von Bäumen), C.
  61. bədnọ̀, n. 1) = bedenj 1), C.; — 2) = bedenj 2), SlGor.- Zora.
  62. bédra, f. = bedro, Z., Dalm., Št., ogr.- Valj. (Rad).
  63. bédrast, adj. großschenkelig, Mur.
  64. bedràt, -áta, adj. großschenkelig, Cig., Jan.
  65. bedráti, -ȃm, vb. impf. lahm gehen, Cig.; o palici sključen bedra, Levst. (Zb. sp.).
  66. bedrę̑nəc, -nca, m. die Pimpinelle (pimpinella), Cig.
  67. bedrę̑sce, n. = bedrce, Jurč.
  68. bédrica, f. = bedrce, Mur., Št.
  69. bedríka, f. eine Art Aepfel, Z.
  70. bedrı̑nəc, -nca, m. neka trava: die Trinie (trinia), C.
  71. bedríti se, -ím se, vb. impf. hinken, C., (tudi hs.).
  72. bę́drn, adj. Schenkel-, Cig.
  73. bę́drnat, adj. dickschenkelig, Cig., Jan.
  74. bedrníca, f. das Darmbein, Cig. (T.), Erj. (Torb.).
  75. bę́drnik, m. = bedrenec, Cig.
  76. bédrọ, n. der Oberschenkel; (bę́dra, die Beine: podtrebušne okončine ali bedra, Erj. [Som.]; v gen. poleg: bédra tudi bedrę́sa, Zora, SlN.).
  77. 1. bẹ̑g, m. die Flucht: v beg se pustiti, die Flucht ergreifen, Trub., Dalm.; nav.: v beg se spustiti; tudi: v bege se spustiti, Nov.- C.; na begih biti, im Begriffe sein zu entfliehen, Fr.- C.; na begu, flüchtigen Fußes, Cig.; obrniti se v beg, sich zur Flucht wenden, Cig.; v beg pripraviti, Meg., v beg zapoditi, in die Flucht schlagen, Cig.
  78. 2. bę̑g, m. = plemenitaš, knez (pri Turkih); — prim. tur. beg = gospod, Dan.
  79. bę̑ga, f. der Laubfrosch, C.; — prim. magy. béka, C.
  80. bẹgȃj, m. = 1. beg, M.
  81. bẹgáłən, -łna, adj. störend, Jan.
  82. bəgȃnica, f. 1) potica, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) der Palmbusch, Z., Bohinj- C.; — nam. gibanica; zaradi pomena prim. presnec.
  83. bəgánja, f. = beganica 2), Radovljica.
  84. 1. bẹ́gati, -am, vb. impf. 1) hin- und herlaufen; ne begaj za vrabci, kadar ti uhajajo golobje, LjZv.; živina bega = bezlja, C.; begajoče oči, schweifende Blicke, Šol.; — 2) hin- und hertreiben, scheuchen; pes kuretino bega; — b. koga, irre machen; ne begaj me! — kleinmüthig, furchtsam machen, C., Gor.- Levst. (Rok.); — 3) b. se, sich abmühen, C.
  85. 2. bę́gati, -am, vb. impf. = regetati, C.; — prim. bega.
  86. bę̑ge, f. pl. = bregeše, Z., C.
  87. bẹgèč, -ę́ča, adj. = begljiv, Z., Mik.
  88. begę́še, f. pl., Z., pogl. bregeše.
  89. begetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = beketati, Z., C.
  90. bẹ̑gnja, f. = beg, C.
  91. bẹgòč, -ǫ́ča, adj. = begljiv, Cig., Jan., nk.
  92. bẹ̑goma, adv. fliehend, Mik., Z.; Begoma, vojaki moji, Vsak naj zdaj nazaj hiti, Npes.-K.
  93. bẹgótən, -tna, adj. flüchtig, Jan.; Begoten smo neba oblak, Greg.
  94. bẹgȗn, m. der Flüchtling, Mur., Cig., Jan., nk.; der Deserteur, Cig., Jan.
  95. bẹgȗnəc, -nca, m. = begun, Cig., Jan., nk.
  96. bẹgȗnka, f. die Flüchtige, M.; — krava, ki pastirju rada uhaja, Tolminski hribi- Erj. (Torb.).
  97. behȇte, f. košate, bele breguše, C., vzhŠt.- Zora.
  98. bẹ̑htati se, -am se, vb. impf. 1) spielen: otroci se behtajo, jagnjeta se behtajo po trati, BlKr.; — 2) sich abmühen, sich plagen: b. se pri delu, C.; — prim. 1. begati.
  99. 1. bę́ka, f. die Flechtweide, die Korbweide (salix viminalis); — die Weidenruthe, C.; beke ali uprav bekove trte se razločajo v glavičnice, košnice, in straclje ( prim. it. strozzatoio, Strick zum Erwürgen) Ip.- Erj. (Torb.).
  100. 2. bę́ka, f. svoje ime ovci, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).

   31.901 32.001 32.101 32.201 32.301 32.401 32.501 32.601 32.701 32.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA