Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (32.301-32.400)

2. bárati, -am, vb. impf. mit heißem Wasser abbrühen: b. kokoši, svinje, Mik., Št.; barani ječmen = Malz, Hip. (Orb.); — menda nam. obarjati; prim. obariti, variti.
barbār, m. surov, neomikan človek, der Barbar.
barbarīzəm, -zma, m. der Barbarismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
barbārski, adj. barbarisch, Barbaren-, Mur., nk.
bȃrčən, -čna, adj. = barek, Mik.
bārd, m. starokeltski pevec, der Barde, Cig., Jan.
bȃrda, f. neka sekira, C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. barte, kor.-nem. partn, f. großes Hackmesser.
barę̑d, m. 1) pust in nerodovit svet, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — 2) eine Sumpfpflanze, Ravn.- C.; die weiße Seerose (nymphaea alba), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
bárhan, m., Cig., pogl. barhant.
bárhant, m. neka tkanina, der Barchent; (parhant, Guts., barhent, Jan.).
bárhantar, -rja, m. der Barchentweber, Cig.
1. barı̑gla, f. 1) das Fuhrfass, das Lägel: v bariglah, ki so razne velikosti, se vino prevaža, Kr., jvzhŠt.; — 2) = pútrih, SlGor.; die Weinflasche, Mur.; — prim. it. barile.
2. barı̑gla, f. = berigla (Knüttel), Mur., vzhŠt.
barı̑glar, -rja, m. sodar, ki barigle dela, C.
barı̑glica, f. dem. barigla; 1) majhna barigla, Kr., jvzhŠt.; — 2) majhen putrih, das Handfässchen, Štrek., Kras; Je gosko pojedel, Bariglico 'zpil, Vod. (Pes.); das Weinfläschchen, Mur., Slom.
bārij, m. das Barium ( chem.), Cig. (T.).
bȃrik, adj. indecl. lüstern: b. česa, Guts., Cig., Npes.-Schein.; b. na kaj, Guts., Mur.; ni b. iti, er hat keine Lust zu gehen, SlGradec; tudi: barək, Guts.; — menda iz nem. begierig, Mik. (Et.).
barikȃda, f. nanošena zagrada v ulici, die Barricade, Cig., nk.
barı̑ł, m. majhen sodček, držeč 6—15 bokalov, (báril) BlKr.; tudi stisnjen podolgast sodček, držeč 1—2 vedri, BlKr.; vino pijo iz barilov, BlKr., DSv.
barı̑łəc, -łca, m. das Handfässchen, C., Št., BlKr.
barīt, m. der Baryt, der Schwerspath, Cig. (T.).
barjàn, -ána, m. der Morastbewohner, Levst. (Močv.), nk.
barjè, n. der Morast, der Sumpf, Cig. (T.), Nov., nk., Ig.
bárkan, m. = barhant, Jan.; — prim. srvn. barkan, Mik.
bȃrkar, -rja, m. = mornar, Mur., Cig.
bȃrkica, f., Mur., pogl. barčica.
barkolòm, -lǫ́ma, m. = ladjelom, nk.
barkostȃja, f. = pristanišče, Jan., nk.
barkotǫ̑n, m. die Galeere, ob Dravi- C.; großes Flussschiff, Z.; — iz it. barchettone (?).
barláti, -ȃm, vb. impf. sich zu schaffen machen, BlKr.
bárli, m. pl. der Scherz, V.-Cig.; barle pripovedovati, leeres Zeug erzählen, Z.; na barle, in den Tag hinein, in's Blaue, Zv., BlKr.; na barle hoditi po svetu, BlKr.; na barle življenje vagati, Jap. (Prid.); ne prodam na barle = na same besede, brez druge trdnobe, Lašče- Levst. (Rok.); priče ne gredó na barle ( t. j. brez poziva od sodišča), Mokronog; — morda od it. parlare, sprechen, Levst. (Rok.).
barǫ̑kar, -arja, m. der Perrückenmacher, Cig., Jan.
barǫ̑karica, f. die Perrückenmacherin, Cig.
baromētər, -tra, m. das Barometer; dvokraki b., das Heberbarometer, Sen. (Fiz.).
barǫ̑nčək, -čka, m. dem. baron; boter baronček, Jurč.
barǫ̑nica, f. die Baronin, die Freifrau, Mur., Cig., Jan., nk.
baronı̑ja, f., Cig., pogl. baronstvo.
barǫ́niti, vb. impf. baronisieren, Cig.
barǫ̑nka, f. = baronica, Cig., Jan.
barȏrkla, f. die Spielkugel, "lesena krogla v igro", Banjščice- Erj. (Torb.); — morda iz it. pallottola, Kugel.
barȏrklati, -am, vb. impf. mit Kugeln spielen, igrati z barorklami, Banjščice- Erj. (Torb.).
baršȗn, m. der Sammet, Mur., Mik.; — tudi hs.; prim. magy. barsony.
baršȗnast, adj. Sammet-, sammtartig, Jan.
baršunàt, -áta, adj. = baršunast, Mur., Jan.
baršȗnski, adj. = baršunov, Mik.
bàrt, m. = -krat, -mal; — prim. srvn. ein fart, Mik.
bártolščica, f. neka hruška, Valj. (Rad).
barȗsa, f. das Barthaar, Mur., Cig., Jan.; pl. baruse, der Bart, Mur., Danj., SlGor.; — prim. ruse.
barusáč, m. der Großbart, Mur., Cig., Mik.
barȗsast, adj. bärtig, Mur., Cig., SlGor.
barȗsnik, m. = barusač, M.
barȗsnjak, m. = barusač, C.
baržȗn, m., Guts., Mur., C., Valj. (Rad), pogl. baršun.
bȃs, m. 1) die Bassstimme, der Bass; debeli bas, der Großbass, glavni b., der Contrabass, mali b., das Bassetchen, Cig.; — 2) die Bassgeige; Ne maram, zavpije, za gosli, za bas, Preš.
basáč, m. der Packer, Cig., Jan.
básałən, -łna, adj. zum Stopfen, Laden dienend, Cig.
básałnik, m. die Stopfstange der Mühler, Z.; der Packstock, Cig.; der Setzkolben (pri topovih), V.-Cig.; ein Werkzeug zum Stopfen der Würste, Štrek.
basálọ, n. ein Werkzeug zum Stopfen: der Pfeifenstopfer, Cig.; das Ladewerkzeug, Cig.
bȃsar, -rja, m. der Bassgeiger, Cig., Jan.
básati, bȃšem, vb. impf. hineinstopfen; v žepe si kaj b.; vollstopfen; koš, trebuh b.; laden (ein Gewehr), puško b.; b. se kam, sich irgendwohin drängen; — prim. nem. fassen, Levst. (Rok.).
bȃsək, -ska, m. dem. bas, das Bassettchen, Cig., Jan.
bȃsəm, -smi, f. = basən, Dict., C., Rož.- Kres.
bȃsən, -sni, f. 1) eine erdichtete Erzählung, etwas Erdichtetes; imeti kaj za fabulo ali b., Trub. (Post.); basni, Fabeln, Dalm.; — 2) die Fabel (als Literaturgattung), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
bȃsənca, f. dem. basen; (bȃsəmca, Valj. [Rad]).
bȃsənka, f. dem. basen, Mur.
bȃsənski, adj. Fabel-, fabelhaft, Cig., Jan.; b. svet, die Fabelwelt, Jan.
basílọ, n. die Ladung ( z. B. eines Schießgewehres), Cig., DZ.
bȃsna, f. = basen 1), Mur., Cig., Jan., C., Trub.; prazne basne, jvzhŠt.
basnár, -rja, m. 1) der Fabelhans, (basmar, C.); — 2) der Fabeldichter, Cig., Jan.; pogl. basnopisec.
basnáti, -ȃm, vb. impf. Erdichtetes erzählen, fabeln: to babe basnajo, jvzhŠt.
basnopı̑səc, -sca, m. der Fabeldichter, Jan., Cig. (T.).
basúlja, f. weibliches Mastschwein, Mur., Z., LjZv., Gor.
basȗljəc, -ljca, m. männliches Mastschwein, M., Z., Gor.
bàš, adv. gerade, just: baš denes, baš tod je prišel, Levst. (Nauk); Iščimo si pomočnika, Zdaj je sila baš velika, Vod. (Pes.); ne more se baš trditi, man kann nicht gerade behaupten, LjZv.; — allerdings: baš ko bi glave ne imel, ja, wenn er kein Talent hätte! Mirna Peč ( Dol.); — durchaus, Ptuj- C. ( Vest.); baš nič, Levst. (Nauk).
bȃša, ** -e, m. = paša, Cig., Jan., Npes.; — iz tur.
bȃška, f. die Hirtentasche, Cig., Gor.- M.; — prim. nem. Watsack, C.
1. bȃštati, -am, vb. impf. das Unterholz schocken: hosto baštati, V.-Cig.; = butarice ( it. "fascetti") delati.
2. bȃštati se, -a se, vb. impf. bašta se mi = ljubi se mi, Jan., Notr.; — iz it. bastare, hinreichen, C.
bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.- C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Zatičina- Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).
baštı̑ja, f. die Bastei, Cig., Jan.
bȃt, m. 1) der Kolben, Mur., Cig., Jan., Sen. (Fiz.); der Kolbenstock, die Keule, C.; Pripravil je že meč 'no bat, Omamil je je z batom vse, Danj.; das Scepter, kraljevi b., Mur.; b. i kraljestvo, kajk.- Valj. (Rad); z batom živeti, auf großem Fuße leben, C.; — 2) der Holzschlägel, der Holzhammer, Dict., Cig., jvzhŠt.; — 3) der Fruchtkolben, koruzni b., C.; bàt, Valj. (Rad); — prim. bet.
batálija, f., Cig., pogl. bitka, bitva; ( it. battaglia).
bataljǫ̑n, m. oddelek vojaštva, das Bataillon.
bȃtast, adj. kolbenförmig, kolbicht, Cig., Jan.; — prim. betast.
bȃtati, -am, vb. impf. schlagen, prügeln, Mur.; (tudi hs.).
bȃtəc, -tca, m. dem. bat; kleiner Holzschlägel, Dict., C.; bobnarski b., der Trommelschlägel, Cig.; der Dengelhammer, Cig.
bȃtək, -tka, m. dem. bat; die Knospe an Bäumen, die Blumenknospe, C.
bátəl, -tla, m. = čoln, Dalm.; — prim. it. battello.
baterı̑ja, f. oddelek topništva, die Batterie; — magnetska b., magnetisches Magazin, b. v koritu, der Trogapparat, Cig. (T.).
báti se, bojím se, vb. impf. Furcht haben, fürchten; b. se koga, česa, jemanden, etwas fürchten; bojim se, da bo jutri deževalo, bojim se, da bi jutri ne deževalo, ich fürchte, dass es morgen regne; bojim se, da se mu bo, da se mu ne bi kaj pripetilo, ich fürchte, dass ihm etwas zustoße; jaz se ne bojim, da bi tebe utrudil ali tebi nadležen bil, Jap.; Bedenken tragen, fürchten; Z roko migni, ak' bojiš se govorit', Preš.; on se boji tudi najmanjšega človeka razžaliti, Ravn.; b. se za koga, um Jemanden fürchten, besorgt sein; sich scheuen, Scheu haben, bati se dela, arbeitsscheu sein.
bȃtic, m. = batec, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
bȃtina, f. der Prügel, der Stock, Mur., Jan.; dobil je batine, er hat Prügel bekommen, jvzhŠt., Dol.; — hs.
batonǫ̑səc, -sca, m. 1) der Kolbenträger, Cig.; — 2) der Keulenkäfer, Cig.
batorǫ̑žəc, -žca, m. -žci, keulhörnige Kleinkäfer, Cig.
batrı̑telj, m. der Aufmunterer, kajk.- Valj. (Rad).
bátriti, -im, vb. impf. aufmuntern, trösten, ogr.- C., (od magy. bátor, hraber, Dan.).
bazān, m., Cig., pogl. fazan.
bazār, -ra, m. senjmišče, prodajališče, der Bazar, Jan., nk.
1. bazílika, f. das Basilienkraut (ocymum basilicum), Cig., Jan., Tuš. (R.).
bazilīsk, m. der Basilisk; amerikanski b., der Haubenbasilisk (basiliscus mitratus), Erj. (Ž.).

31.801 31.901 32.001 32.101 32.201 32.301 32.401 32.501 32.601 32.701

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA