Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (32.101-32.200)

  1. bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi ( zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.- C. ( Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.- Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana- Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
  2. bábast, adj. 1) altweibisch, Mur., Mik.; — 2) weibisch, feige, Cig.
  3. bȃbəc, -bca, m. 1) = babež, Valj. (Rad); — 2) die Puppe, Rez.- Baud.
  4. babẹ̑la, f. älteres Weib ( zaničlj.); blatne in razcapane babele, LjZv.
  5. babę̑nta, f. = babela, C.
  6. bȃbež, m. 1) der Weibernarr, der Frauenknecht, Mur., Cig., Jan., Met., Št.; — 2) weibischer Mann, die Memme, Cig., C.; — 3) das schwarze Wollkraut (verbascum nigrum), Medv. (Rok.).
  7. bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.- C.; — 7) neka hruška, Maribor- Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj- C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; ( prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.
  8. bábičast, adj. kernlos: babičasta (= gluha) ajda, Z., Gor.; — prim. babica 8).
  9. bȃbičinski, adj. Hebammen-, Mur.
  10. bábičiti, -im, vb. impf. Geburtshilfe leisten, Mur.
  11. bábička, f. altes Mütterchen, Mur.
  12. bábina, f. 1) ( zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; ( prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče- Erj. (Torb.).
  13. bȃbinski, adj. altweibisch, ogr.- Mik.
  14. bábišče, -eta, n. altes Weibchen, Dol.; stara babiščeta, Jurč., Andr.; tudi: babiščè, Met.; ( nav. se govori babšè, -ę́ta, Gor., ali bȃbše, -eta, Št.).
  15. bȃbiški, adj. Hebammen-: babiška učilnica, DZ.
  16. bábiti, * -im, vb. impf. Hebammendienste leisten, Mur., Cig., Jan.
  17. bȃbjak, m. 1) der Weibernarr; ves b. je, Jurč.; — 2) babják, feiger Mensch, kajk.- Valj. (Rad); — 3) bȃbjak, wilder Salvei (salvia silvestris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  18. babjesŕčən, -čna, adj. feig, Cig.
  19. bȃbji, adj. 1) altweibisch, Cig.; — 2) Weiber-, weiberhaft ( zaničlj.); po babje, nach Weiberart; weibisch, unmännlich, Mur., Cig., Jan.
  20. bȃbka, f. 1) altes Weibchen, M.; — 2) die Puppe, Guts.; — 3) babke, "kratke kosti telečjih in ovčjih nog, ki so med parkljema in stegnom", Bes.
  21. bablè, -ę́ta, n. altes Weib, Mik., Valj. (Rad), SlN.; tudi: bȃble, Št.
  22. bablę̑tce, n. altes Weibchen, C.
  23. babljáti, -ȃm, vb. impf. 1) blöcken: mati ovca bablja, jarče bleje, C.; — 2) lallen, Cig.; stammeln, Mik.; — pogl. bəbljati.
  24. bábljenje, n. der Hebammendienst, Cig., DZ.; učiti se babljenja, Levst. (Nauk).
  25. bȃbnica, f. ein älteres Weib, das Weiblein; babnica ni napačna, LjZv.; — menda nam. babinica.
  26. bȃbnik, m. 1) der Weibernarr, Mur., Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) der quirlförmige Salbei (salvia verticillata), Medv. (Rok.).
  27. babnják, m. das Serail ( zaničlj.), Nov.- C.
  28. bȃbski, adj. = babji, Trub.- Mik.; babske basni, Dalm.
  29. babúlja, f. = babura 1) Cig., Jan.
  30. babȗra, f. 1) die Vettel, die Schachtel; — 2) der Kellerwurm (oniscus), Cig.; (tudi hs.).
  31. babúša, f. = babura, Jan.
  32. babȗška, f. 1) stara ženska, Levst. (Zb. sp.); — 2) = babura 2), Cig.; (tudi hs.).
  33. babúza, f. = babura 1), Cig., Levst. (Zb. sp.).
  34. babȗzək, -zka, m. der Weiberfreund, Pot.- C.
  35. bȃc, m. männliches Lamm, Gor.; — prim. bav. bätz, bätzlein, Schaf, Schäfchen.
  36. bacáti, -ȃm, vb. impf. = kobacati, auf allen vieren kriechen (o človeku), Z.; langsam einhergehen: pred njim baca velik kodrast pes, Bes.
  37. bȃcək, -cka, m. dem. bac ( nav. v otročjem govoru).
  38. bȃcəlj, -clja, m. 1) ein Pfropf aus gefaserter Leinwand: b. preje, Cig.; — 2) die Schoppnudel, V.-Cig.; — prim. facelj.
  39. bȃcka, f. weibliches Lamm oder Schaf, (v otročjem govoru); — prim. bacek.
  40. bacljȃnje, n. das kleinschrittige Gehen ( z. B. der Kinder), Z.
  41. bacljáti, -ȃm, vb. impf. kleinschrittig einhergehen, Z.; Če mož h kakemu prijat'lju gre, Precej za njim bacljaš, Npes.-K.; — prim. bacati.
  42. bácniti, -nem, vb. pf. = becniti, Cig.; bacne ga z nogo in spodi, Jurč.
  43. bȃčəc, -čca, m. dem. bak, Valj. (Rad).
  44. báčica, f. = backa, Z.
  45. bȃčka, f. der Beutel, Dict.; b. denarjev, Z.; = popotna torbica, Dict.; — prim. baška.
  46. bȃdənj, -dnja, m. der Bottich, die Kufe, Goriš.; trtnega perja so cele badnje nasmukali, Vrtov. (Km. k.); — prim. bedenj.
  47. badìč, -íča, m. neka rastlina, Vreme- Erj. (Torb.).
  48. badijȃn, m. der Sternanis (illicium anisatum), Rez.- C., (badjan, Cig.); — it. badiana.
  49. bȃdnik, m. der Christabend, BlKr.- Navr. (Let.).
  50. bága, f. der Tabakpfeifensaft, Št., Dol.; — prim. hs. baga, neka konjska bolezen (menda iz tur.) Dan.
  51. bagatı̑n, m. eine kleine Münze; dva bagatina, zwei Scherflein, Dalm.; — iz it. bagattino, eine venetianische Kupfermünze.
  52. bȃgəc, -gca, m., nam. bakec, Z., Dol.
  53. bágər, -gra, m. = škrlat, Cig., Jan., Cig. (T.); — stsl.
  54. bagláti, -ȃm, vb. impf. zudringlich bitten, betteln, Mur., Fr.- C., SlGor.; — za vse bagla, kakor ciganica, Glas.; — morda iz bav. fergeln, C.
  55. bȃgrast, adj. purpurn, C.
  56. bȃgrəc, -grca, m. die Purpurfarbe, Cig., Jan.; — rus.
  57. bagrę̑n, adj. purpurn, purpurroth, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.; — stsl.
  58. bagreníca, f. der Purpurmantel, Cig., Jan.; — stsl.
  59. bagrenína, f. die Purpurröthe, Jan.
  60. bagrę̑nka, f. die Purpurschnecke, Cig.; — rus.
  61. bagrenokísəł, -sla, adj. purpursauer, -sli amonijak, das Murexid, Cig. (T.).
  62. bagríti, -ím, vb. impf. purpurroth färben, Cig.; — rus. bagrítъ.
  63. bȃgrnik, m. der Purpurfärber, Cig., Jan.; — stsl.
  64. bagrordèč, -dę́ča, adj. purpurroth, Cig.
  65. bȃguš, m. der in der Pfeife zurückbleibende, feuchte Tabak, kajk.- Valj. (Rad); — prim. baga.
  66. baháč, m. 1) der Prahler, der Großthuer; mlad bahač — star berač, Slom.- C.; — 2) eine zwei Liter haltende Flasche, Dol.
  67. baháča, f. ein prahlhaftes Weib, Fr.- C.
  68. baháčast, adj. prahlerisch, Hal.- C.
  69. baháčək, -čka, m. junger Prahlhans, Valj. (Rad).
  70. baháčiti se, -im se, vb. impf. prahlen, C.
  71. bahānt, m. der Bacchant, Cig.
  72. bahāntski, adj. bacchantisch, (-anški, Cig.).
  73. baháriti, * -im, vb. impf. prahlen, Zv., Svet. (Rok.).
  74. báhast, adj. = bahat, Cig., LjZv., Gor.
  75. báhati, -am, vb. impf. prahlen, Mur., Met.; z mošnjo b., beutelstolz sein, Cig.; Napuh njegov prezgodaj baha, Vod. (Pes.); s svojimi darmi b., Ravn.; — nav. b. se, b. se s čim; — tudi: baháti se, Gor., Št.
  76. bahátost, f. die Aufgeblasenheit, die Prahlerei; b. v obleki, der Kleiderluxus, C.
  77. bahljáti, -ȃm, vb. impf. lodern (o ognju) C.; sprudeln (o vodi), Hal.- C.; vino iz soda bahlja, Z.; wanken: bahlja kakor praprot, C.; — prim. nem. fachen, fächeln (?).
  78. bahọ̑nta, f. der Faustschlag, C.
  79. bahọ̑ntati, -am, vb. impf. — prim. bahontniti, C.
  80. bahọ̑ntniti, -nem, vb. pf. mit der Faust schlagen, C.
  81. bahorı̑ja, f. die Zauberei, kajk.- Valj. (Rad).
  82. bahorı̑n, m. der Windwirbel, Jan.; (bohorin, Št.- Cig.); — prim. rus. bahorь = žestokij vihrъ, Dalj.
  83. bahoríti, -ím, vb. impf. zaubern, Mik.
  84. bahúlja, f. die Prahlerin, Mur., Cig., Jan., Met.
  85. bahȗn, m. der Prahler, der Maulheld, Cig.
  86. bȃj, m. ein Flüssigkeitsmaß (= 48 Maß), Jan., Notr.- Z.; — prim. it. baglia, Kufe (?).
  87. 1. bája, f. der Zauber, die Beschwörung, Mik.; — pl. baje, das Geschwätz, Z.
  88. 2. bája, f. die Amme, Gor., Notr.- Z.; — prim. it. bália.
  89. 3. bája, f. der Boi ("neka debela volnata tkanina"), Cig.
  90. bajȃc, m. der Bajazzo, Jan.; — iz it.
  91. bajáłən, -łna, adj. Zauber-: bajalne besede, Erj. (Torb.).
  92. bajȃłnica, f. die Gauklerin, Mur.
  93. bajȃłnik, m. der Gaukler, Mur.
  94. bájanica, f. die Wünschelruthe, Jan., Glas.
  95. bájanje, n. das Zaubern, das Wahrsagen, Z.
  96. bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  97. bajbák, m. das Steppen-Murmelthier, der Bobak, Cig.; — rus.
  98. bȃjda, adv. = baje da, Šentvidska Gora ( Tolm.).
  99. bajè, adv. ( prim. bajati), wie es heißt, wie man sagt, Jan., nk.; baje da, Levst. (Sl. Spr.).
  100. bȃjəc, -jca, m. = bajavec, C., M.

   31.601 31.701 31.801 31.901 32.001 32.101 32.201 32.301 32.401 32.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA