Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (3.201-3.300)

  1. vrvíšče, n. der Schnürboden (im Theater), DZkr.
  2. vrvjè, n. coll. das Seilwerk, das Tauwerk, Cig. (T.), Let., DZ.
  3. vȓvnja, f. das Gewimmel, das Gedränge, M., C., Mik.
  4. vrvnják, m. der Kabelraum auf dem Schiffe, das Kabelgat, Cig.
  5. vrvohǫ̑dəc, -dca, m. der Seiltänzer, Levst. (Nauk).
  6. vrvohǫ́ja, f. die Seiltänzerkunst, Jan. (H.).
  7. vrvrȃnje, n. das Sprudeln.
  8. vrvráti, -ȃm, vb. impf. sprudeln; voda vre in vrvra v loncu; potoček vrvra; voda iz zemlje vrvra.
  9. vŕzati, -am, vb. impf. schnarren, Jan.
  10. vrzẹ̑ł, -ẹ̑li, f. 1) die Lücke in der Mauer, die Bresche, Cig., M.; vrzeli mesta Davidovega, Jap.- C.; die Zaunlücke, die Zaunöffnung, Mur., Cig., Mik., Dol.; — = prelaz 3), der Zaunsteig, C.; — die Öffnung des Hemdes auf der Brust, M.; — die Lücke ( fig.), nk.; — 2) ein lebendiger Zaun, die Hecke, Bolc, Tolm.- Erj. (Torb.).
  11. vŕzəł, -zla, adj. lückig: v. plot, ein zerstörter Zaun, V.-Cig., Rib.- Mik.
  12. vrzẹ̑la, f. = vrzel: 1) die Zaunöffnung, Kras- M., C.; vŕzẹla, Št.; — 2) ein lebendiger Zaun, die Hecke, C.; der Zaun übhpt., GBrda.
  13. vrzẹ̑last, adj. lückig, lückenhaft, Cig., UčT.
  14. vrzẹ̑łca, f. dem. vrzel, Levst. (Zb. sp.).
  15. vrzẹlják, m. der Lückenzahn, Erj. (Som.).
  16. vrzẹ́ti, -ím, vb. impf. offen stehen: duri vrzijo, C.
  17. vrzíłce, n. die Nestel, das Schnürlein, Guts.- Cig., Jarn., C.
  18. vŕzniti, vȓznem, vb. pf. öffnen, Met., Mik.; plot v., eine Zaunöffnung machen, Mur., Cig.
  19. vrzúkati, -am, vb. impf. die Thür oft auf- und zumachen, Rib.- Mik.; Kaj zmerom z vrati vrzukaš? Lašče- Levst. (Rok.).
  20. vržȃj, m. der Wurf, Mur.; — die Wurfweite, Mur., Jan., Valj. (Rad).
  21. vȓžək, -žka, m. der Wurf, Dict., Cig.
  22. vržę̑l, -li, f. = vržela, Cig., Gor.
  23. vržéla, f. eine eiserne Hebelstange, Gor.; — prim. it. vergella, die Ruthe.
  24. vsàd, -sáda, m. 1) der Schub des Brotes in den Ofen, Cig.; — 2) C., M., pogl. usad.
  25. vsadíti, -ím, vb. pf. einsetzen, pflanzen; v. drevo; — v. kruh, hlebe v peč, das Brot in den Backofen schieben.
  26. vsàj, adv. 1) wenigstens; — 2) = vendar, dennoch, doch, Meg., Trub., Dalm., Kast.
  27. vsȃja, f. das Setzen ( z. B. der Bäumchen), Cig., C.
  28. vsajȃłnica, f. die Backschaufel, Cig., C.
  29. vsájati, -am, vb. impf. ad vsaditi; 1) einsetzen, pflanzen; — seme korenine vsaja (treibt Wurzeln), Jurč.; — kruh v. = hlebe v peč devati, das Brot in den Ofen schieben, einschieben; — križ v zemljo v., das Kreuz in die Erde feststecken, Jap. (Prid.); — 2) v. se = repenčiti se; rad bi se vsajal, ko bi se ga kdo bal, Polj.
  30. vsȃk, adj. jeder; vsak dan, täglich; — po vsakem, auf jeden Fall, unter allen Umständen, Cig.; za vsako, jedesmal, Z., jvzhŠt.; za vsako posebe, von Fall zu Fall, DZ.; vsako toliko, von Zeit zu Zeit, Goriš.; — vsak čiherni, ein jeglicher, C., nk.; — (vsaki ljudje, alle Völker, Krelj; vsaki mrtvi, alle Todten, ogr.- C.); ( nam. vsak se govori nav. vsaki: vsaki človek, toda: vsak dan, Cv.).
  31. vsakatę́ri, pron. jeder einzelne, jedweder, Dalm., Trub., nk.
  32. vsakatę́rni, pron. = vsakateri, Rec.
  33. vsȃkbart, adv. = vsakokrat, Jan. (H.).
  34. vsȃkdaj, adv. jeden Augenblick: vsakdaj mora priti, Cig.; — jederzeit, immer, Met.- Cig., Jan., Mik.
  35. vsakdanášnji, adj. täglich, alltäglich, Mik.; (vsakdenešnji, ogr.- M.).
  36. vsakdȃnjež, m. der Alltagsmensch, SlN.
  37. vsakdánji, adj. täglich, vsakdanji kruh; v. gost, der Stammgast; vsakdanji troški, laufende Auslagen, Cig. (T.); — alltäglich, gewöhnlich, gemein; vsakdanja obleka; v. izrek, der Gemeinplatz, Cig. (T.).
  38. vsakdánjost, f. die Alltäglichkeit, Cig., Jan., Jurč., nk.
  39. vsakdánski, adj. = vsakdanji, Cig., Jan., Slom.
  40. vsakdánščica, f. der Gemeinplatz, Cig. (T.).
  41. vsakdánšnji, adj. = vsakdanji, Jan.
  42. vsȃkdọ, pron. jedermann, Cig., Jan., nk.
  43. vsȃkikrat, adv. jedesmal.
  44. vsȃkkrat, adv. jedesmal, (vsakrat) Jan.
  45. vsȃkoč, adv. jedesmal, jederzeit, C.; — in jedem Falle, C.
  46. vsakočásən, -sna, adj. jeweilig; po vsakočasnih zakonih, DZ.
  47. vsakǫ̑d, adv. überall herum, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; vsakod so se vrstili griči za griči, Slovan.
  48. vsȃkodob, adv. jederzeit, C.
  49. vsakojáčki, adj. allerlei, C., jvzhŠt., ogr., kajk.; — v. človek, ein Teufelskerl, vzhŠt., jvzhŠt.; — vsakojački ( adv.), auf allerlei Weise, C.
  50. vsakoják, adj. allerlei, allerhand, Jan., C., BlKr.; vsakojake zveri, Prip.- Mik.; — vsakojako, jedenfalls, C., BlKr.
  51. vsakojákost, f. die Mannigfaltigkeit, C.
  52. vsȃkokrat, adv. jedesmal.
  53. vsakokrátən, -tna, adj. jedesmalig.
  54. vsakolẹ́tən, -tna, adj. alljährlich.
  55. vsakorẹ́čən, -čna, adj. vorwitzig, Ravn.- Cig., Gor.
  56. vsakorẹ́čnost, f. der Vorwitz, Ravn.- Cig.
  57. vsakotę́ri, pron. = vsakateri, Mur., Boh., Dalm.
  58. vsakoúrən, -rna, adj. allstündlich, Cig.
  59. vsákov, adj. von jeder Art, allerhand: vsakovi grešniki, ogr.- C.
  60. vsakovrę̑d, adv. um jede Zeit, C.
  61. vsakovŕstən, -tna, adj. allerhand, allerlei, Cig., M., nk.
  62. vsȃkpot, adv. = vsakikrat, Jan.
  63. vsȃkršən, -šna, adj. allerhand, allerlei, C., nk.
  64. vsaksébi, adv. = narazen, auseinander; v. iti; — voneinander entfernt; hiše stoje zelo v.; — iz: vsak k sebi.
  65. vsákšən, -šna, adj. allerhand, Cig.
  66. vsákši, adj. = vsak, Mik., vzhŠt.
  67. vsaktę́ri, pron. = vsakateri.
  68. vsebína, f. der Inhalt, Cig. (T.), nk.
  69. vsebǫ̑štvọ, n. der Pantheismus, Cig. (T.), ZgD.
  70. vsečútnost, f. die Idiosynkrasie, Jan.
  71. vsẹ̀d, -sẹ́da, m., Jes., pogl. used.
  72. vsedánji, adj. = vsakdanji: v vsedanji in praznični obleki, Zv.; (vsedenji, C.).
  73. vsedláti se, -ȃm se, vb. pf. sich im Sattel festsetzen, Fr.- C.
  74. vsę́dnji, adj. = vsakdanji, Cig., Jan., Podkrnci- Erj. (Torb.); vsednja obleka, Cig., Jan., nk., Podkrnci- Erj. (Torb.), Notr., Gor.; vsednji dan, der Wochentag, Cig., Jan.; ob vsednjem, an Werktagen, Zv.
  75. vsę́dnjost, f. = vsakdanjost, die Alltäglichkeit, Jan.
  76. vsedóbrọ, n. die krainische Sterndolde (astrantia carniolica), Medv. (Rok.).
  77. vsegamogòč, -ǫ́ča, adj. = vsegamogočen, Krelj, Alas., Dalm., Jsvkr.
  78. vsegamogǫ́čən, -čna, adj. = vsemogočen, allmächtig.
  79. vsegamogǫ́čnost, f. = vsemogočnost, die Allmacht.
  80. vsegavẹ́dən, -dna, adj. = vseveden, allwissend.
  81. vsegavẹ̑dež, m. = vsevedež 2), človek, kateri hoče vse vedeti, Jurč.
  82. vsegavẹ́dnost, f. = vsevednost, die Allwissenheit.
  83. vsegavẹdǫ́č, adj. = vseveden, allwissend, Mur., Cig.
  84. vsegavẹdǫ́čnost, f. = vsevednost, die Allwissenheit, Cig.
  85. vsegavídən, -dna, adj. = vseviden, allsehend, Mur., Cig.; vsegavidno oko, Ravn.- C.
  86. vsegavídnost, f. die Eigenschaft, alles zu sehen, Mur., Cig.
  87. vsegd-, pogl. vsekd-.
  88. vsẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. einsäen, säen.
  89. vsẹ̀k, vsẹ́ka, m. der Einhau, Cig.
  90. vsekákọ, adv. jedenfalls, Jan., nk.; — prim. hs. svakako.
  91. vsekàkọr, adv. = vsekako, Cig., nk.
  92. vsekàm, adv. überallhin, Jan., SlGosp.- C., Prip.- Mik.
  93. vsekàmor, adv. überallhin, C.
  94. vsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. hineinhauen, einhauen; znamenje v. v drevo; v kamen v. kaj, etwas in den Stein hauen.
  95. vsẹkávati, -am, vb. impf. = vsekovati.
  96. vsèkda, adv. jederzeit, immer, (vsegda) Mik.
  97. vsèkdar, adv. jederzeit, immer.
  98. vsèkdaršnji, adj. immerwährend, ogr.- M., C.
  99. vsèkdašnji, adj. immerwährend, C., DZ.
  100. vsekdẹ̀, adv. überall, C.

   2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA