Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (31.901-32.000)

  1. alkemı̑ja, f. die Alchemie (Alchymie), (alkimija) Cig., Jan.
  2. alkohōl, m. čisti vinski cvet, der Alkohol.
  3. alkohōlnat, adj. alkoholhältig, nk.
  4. alkorān, m. der Alkoran, der Koran, Cig., Jan.
  5. almanāh, m. poučen ali zabaven letnik, der Almanach.
  6. almȃra, f. = omara, Valj. (Rad).
  7. álmožnik, m. 1) der Almosenvorsteher (almužnik) Habd.; — 2) der Pfründler, Cig.
  8. āloa, f. die Aloe, Cig., Jan.; stoletna a., die hundertjährige Aloe, Tuš. (R.).
  9. alōd, m., Cig., Jan.; pogl. alodij.
  10. alōdij, m. freies Erbgut, das Allodium, nk.
  11. alodijālən, -lna, m. Allodial-, nk.
  12. alopātičən, -čna, adj. = alopatski, Jan.
  13. alopātski, adj. allopatisch, nk.
  14. alotropı̑ja, f. die Allotropie ( chem.), Cig. (T.).
  15. ālt, m. die Altstimme, Jan., nk.
  16. altāna, f. der Altan, Cig.; — prim. it. altana.
  17. altīstinja, f. die Altistin, Jan., nk.
  18. alumnāt, m. das Alumnat ( nav. = duhovsko semenišče).
  19. alȗn, m. der Alaun, Cig., Cig. (T.); pogl. golun.
  20. 1. áma, f. der Visierstab zur Messung des Inhaltes eines Fasses; sod je na ami = es ist schon wenig Wein mehr im Fasse, Z.; — iz nem. Ahm.
  21. amalgām, m. kovinska spojina z živim srebrom, das Amalgam; kositerni, zlati a., das Zinn-, Goldamalgam, Cig. (T.).
  22. ȃmanje, n. das Visieren eines Fasses, Cig., DZ.
  23. amarẹ̑lica, f. = marelica, Dict., Z.
  24. ȃmati, -am, vb. impf. den Inhalt eines Fasses mit dem Visierstab messen, Dol., Št.; — iz nem. "ahmen".
  25. amazōnka, f. die Amazone, Cig., Jan.
  26. amazōnski, adj. Amazonen-, Cig.
  27. ȃmba, f. die Ambe, ambo zadeti v loteriji; ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  28. āmbra, f. neka dišeča tvarina, der Amber (Ambra), Cig., Jan.
  29. ȃmčič, m. ein Kind in der Ammenpflege, C.; — prim. ama.
  30. ȃmen, adv. Amen! amen je, = es ist aus! es ist nicht mehr zu helfen.
  31. ȃmica, f. = krača, SlGor., Soška dol.- Erj. (Torb.); — iz nem. "Hamme"; prim. hamica.
  32. ámiti, -im, vb. impf. säugen (als Amme), SlGor.- C., Gor.; a. otroka, Ptuj- C.
  33. ȃmka, f. dem. ama; die Amme, C.
  34. amōnij, m. das Ammonium ( chem.), Cig. (T.).
  35. amōnijakast, adj. ammoniakhältig, Cig.
  36. amortizácija, f. razveljavljenje (dolžnega pisma), razdolžba, die Amortisation.
  37. àmpak, conj. 1) sondern; nisem igral, ampak le gledal; ne samo, ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — aber: tebi nič ne očitam, ampak tvoj brat me je razžalil; šlo je, ampak težko; — 2) = ako ne, če ne, razen: boš videl široke puščave; kdo jih je opustil, ampak srd? Kast. (N. c.); druzega mu ne ostane, ampak grob, Jsvkr.; da se nobeden človek ne pokoplje, ampak da je res umrl, Pohl. (Km.); — iz: a na opak, Mik. (V. Gr. I. 339.).
  38. ȃmša, f. die Trappe (otis tarda), V.-Cig.
  39. àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci- Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).
  40. anāfora, f. die Anapher (eine Redefigur), Jan.
  41. anahronīzəm, -zma, m. pomota glede na čas (dobo), der Anachronismus, Cig. (T.), nk.
  42. anakōnda, f. die Anakondaschlange (boa scytale), Erj. (Ž.).
  43. analītičən, -čna, adj. analytisch, Cig., Cig. (T.), nk.
  44. analītika, f. die Analytik, Cig. (T.).
  45. analīza, f. razkroj ( chem.), razklad ( gramm., phil.), die Analyse, Cig., Cig. (T.); — dušeslovno razkrojevanje, Lampe (D.).
  46. ānanas, m. die Ananas (bromelia ananas), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  47. anarhı̑ja, f. die Anarchie, Cig., Jan., nk.; — prim. brezvladje.
  48. anarhı̑jski, adj. anarchisch, Cig.
  49. anarhīst, m. der Anarchist, nk.
  50. ánati se, -am se, vb. impf. sich hüten, meiden, Dict., Mur.; anaj se vina, M.; ptica se gnezda ana, Št.- C.; a. se česa, sich einer Sache begeben, Cig., (vanati se, Ravn.); — prim. srvn. anen, entbehren, Mik. (Et.).
  51. anatōm, m. der Anatom, Cig., Jan.
  52. anatomı̑jski, adj. = anatomski, Cig.
  53. anatōmski, adj. anatomisch, nk.
  54. ančèš, adv. = anti češ, češ, Levst. (Sl. Spr.); išči pod: hoteti.
  55. ànda, conj. = ada, C., Mik., kajk.- Valj. ( Kres).
  56. andrẹ̑jščak, m. der Monat November, ogr.- Valj. (Rad).
  57. andrę̑səlj, -slja, m. = adreselj 2), vzhŠt.- C.
  58. andrę̑səljnatən, -tna, adj. dem Knöterich ähnlich: andreseljnatna ajda, leerer Buchweizen, C.
  59. andrǫ́ga, f. das Rothauge, die Rohthfeder (scardinius erythrophthalmus), Mursko polje, Ljub.- Erj. (Rok.).
  60. aneroīd, m. das Aneroidbarometer, Cig. (T.).
  61. ángel, m. der Engel; a. varuh, der Schutzengel; smrtni a., der Todesengel; a. pobijavec, der Würgengel, Cig.; a. končavec, Jap.; — tudi: ángeł; piše se nav. angelj.
  62. angēlika, f. die Brustwurzel (angelica), Cig., Hlad.
  63. àni, conj. = niti: ani — ani, weder noch, ogr.- C., Rez.- Baud.
  64. anikòj, conj. = ko, nego (za komparativom), Rez.- Baud.
  65. animālən, -lna, adj. animalisch; animalno živčevje, animalisches Nervensystem, Cig. (T.).
  66. ȃnkrst, m. der Antichrist, Z.
  67. ȃnkršt, m. = ankrst, Z.; oj ti ankršt grdi! Erj. (Torb.).
  68. 1. ano, adv. = onoj ( nam. ono), vor längerer Zeit, neulich, SlGor.- C.
  69. 2. ànọ, conj. 1) = in, Goriš., Rez.- Levst. (Sl. Spr.); — 2) = an, sondern, aber, C.
  70. ànoboj, conj. 1) = an, ampak, Rez.- Levst. (Sl. Spr.); — 2) a. — a. = ali — ali, C., Rez.- Levst. (Sl. Spr.).
  71. anokòj, conj., C., Rez.- Levst. (Sl. Spr.); pogl. anikoj.
  72. anomālən, -lna, adj. anomal, nk.; — prim. nepravilen.
  73. anomalı̑ja, f. die Anomalie, Cig. (T.); — prim. nepravilnost.
  74. antārktičən, -čna, adj. ob južnem tečaju ležeč, antarktisch, Jes.
  75. ànti, adv. 1) doch wohl, doch ja; anti si ga videl, anti bo i meni kaj ostalo, BlKr.; anti nisi pijan, Svet. (Rok.); anti nam ni treba praviti, da ta vzrok ni prvoten, Navr. (Let.); anti ni strup! Notr.- Levst. (Sl. Spr.); anti ne on, doch nicht er! Cig.; anti je da, anti seveda, natürlich, das versteht sich von selbst, Cig., Gor.- Svet. (Rok.); anti da, ja wohl, Rez.- Levst. (M.); — 2) eben, "halt": anti je težava, es ist "halt" ein Kreuz! M.; anti pojdi! nun so geh meinetwegen! Nov.; — 3) anti reče, misli, anti češ = češ: anti reče: kaj bom hodil! anti misli: čemu to? Gor.- Svet. (Rok.).
  76. antīčən, -čna, adj. antik, Cig. (T.); (tudi rus.).
  77. antīka, f. starina, die Antike, Cig., Cig. (T.).
  78. àntikaj, pron. = marsikaj, C.; — = veliko: antikaj (antkaj) ljudi je bilo, Rož.- Kres.
  79. antipātičən, -čna, adj. antipathisch, nk.
  80. antologı̑ja, f. die Anthologie; — prim. cvetnik.
  81. antropologı̑ja, f. die Anthropologie; — prim. človekoznanstvo.
  82. aōrta, f. velika odvodnica, die Aorte.
  83. ápa, m. = japa, ogr.- Valj. (Rad).
  84. aparāt, m. priprava, der Apparat.
  85. ápat, m., Mur., pogl. opat.
  86. apelācija, f. priziv, die Appellation.
  87. apercēpcija, f. die Apperception, Cig. (T.); — prim. primena.
  88. áperək, -rka, m. der Knirps, (morda nam. operek), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. paperek (paberek).
  89. apnár, -rja, m. der Kalkbrenner; der Kalkhändler; tudi: ȃpnar, Valj. (Rad).
  90. apnarı̑ja, f. = apnarstvo.
  91. apnáriti, * -im, vb. impf. sich mit der Kalkbrennerei, mit dem Kalkgeschäfte abgeben.
  92. apnárnica, f. die Kalkbrennerei, Jan.
  93. apnę̑n, adj. Kalk-, Kalk enthaltend; apnena jama, die Kalkgrube; apnena voda, das Kalkwasser; apnena prst, die Kalkerde; a. zemlja, der Kalkboden; vino je apneno, der Wein führt Kalk bei sich, Cig.
  94. apnę̑nast, adj. kalkartig, kalkicht, Cig., Jan.
  95. apnę̑nəc, * -nca, m. der Kalkstein, Cig., Jan., nk.
  96. apnę̑ničar, -rja, m. der Kalkbrenner, Cig.; — prim. apnar.
  97. apnę̑nik, m. = apnenec, Mur., Cig., Jan.
  98. apnenína, f. die Kalkerde, Cig.; pogl. apnenka.
  99. apnę̑nka, * f. die Kalkerde, Cig., Jan., C.
  100. apníca, f. 1) die Kalkgrube, Mur., Cig.; — 2) das Kalkwasser, C.; — 3) = apnena prst, Cig., Jan., Nov.

   31.401 31.501 31.601 31.701 31.801 31.901 32.001 32.101 32.201 32.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA